Piše: Vančo K. Tegov
Krščanstvo jo je postavilo, zgradilo, utrdilo, vodilo. Zadnjih nekaj desetletij tudi oslabilo. Čas je za vrnitev krščanstva na svoje mesto, v Evropo, v vsako državo, pokrajino, mesto, ulico, dom. To je imperativ in ne neka »razvlečena« akademska razprava.
Pri tem razmisleku o priložnosti krščanstva v Evropi in Sloveniji se tem se je dr. Ivan Janez Štuhec, podajalec razmišljanja, naslonil na misli Roberta Schumana, kardinala Kasperja in Christe Meves, ki jih lahko povzamemo v stavku: Evropa bo krščanska, ali pa je ne bo. “Kasper se pridružuje Benediktu in Schumanu, ko ugotavlja, da je Evropa zatajila sebe in svojo zgodovino, ter morda zapravila svojo prihodnost. Kajti brez krščanstva Evropa ne bi postala Evropa in brez krščanstva bo nehala biti Evropa.” Jasno kot beli dan. In beli dim, ki je v četrtek pokazal da smo dobili novega papeža, ki si je tako simbolno nadel papeško ime Leon, lev, tisti ki se bo boril za povrnitev krščanstva tam kjer je začelo bledeti ali zbledelo, se razvodenelo, tam kjer pa je »ošvohnelo« ga utrditi še z kakšno dodatno žlico verskega in moralnega »cementa« da drži in zdrži. To da je Evropa nekje vmes zatajila sebe in svojo zgodovino, ter morda zapravila svojo prihodnost je napaka, huda pa vendarle popravljiva. Kajti brez krščanstva Evropa ne bi postala Evropa in brez krščanstva bo nehala biti Evropa.”
Evropa je sebi sama največ škode naredila s svojim kolebanjem, pravzaprav cincanjem ali upoštevati nove družbene okoliščine, ki pa so prinesli dodatne zmede in kaosa v kulturnih sferah in vsakdanjem življenju ko je nekritično začela popuščati pred progresivističnimi novotarijami, ki so načele kulturo bivanja in življenja. Velikanska škoda je že narejena. Veliko je treba delati na popravljanju le te. Tako kot v EU se tudi pri nas narava se ne spoštuje v njeni danosti temveč se z njo ravna poljubno, voluntaristično.
Odnos med krščanstvom in demokracijo
Temeljna teza Roberta Schumana, je bila da demokracije v Evropi če ne bi bilo krščanstva. To pa utemeljuje s tem da je krščanstvo v Evropo človekovo dostojanstvo, ter da družba in politika v službi tega človekovega dostojanstva. Pravzaprav če pogledamo po svetu lahko ugotovimo da demokratične družbe tam kjer je krščanstvo. S druge strani pa tam kjer se ni krščanstvo udomačilo, tam nimamo demokratičnih družb. Vemo in vidimo da ni demokratičnih ureditev, so le avtokratske, s poudarkom na teokraciji. Po Schumanu, sta demokracija in krščanstvo tako povezana, da eno brez drugega ne morejo obstati.
Ta kultura, kultura ki je krščanska, se dogaja, proizvaja, plemeniti v šoli in v medijih. Temeljna napaka je v vzgoji, v šolah ko se mladina vzgaja v smislu potrošništva in ne v duhu temeljnih načel Evrope v smislu duhu utemeljitelja Evrope. V Sloveniji je slika preslikana iz evropske.
Kako cerkev in mi kristjani odgovarjamo na te izzive sekularne Evrope, Evrope brez Boga?
Žal je Evropa v marsičem zatajila sebe in svojo zgodovino, celo zapravila svojo prihodnost. Kajti brez krščanstva Evropa ne bi postala Evropa in brez krščanstva bo nehala biti Evropa. Tukaj svoboda ima negativno konotacijo. Sama svobodo brez zavezanosti norm k jih nam narekuje krščanstvo pripelje do čezmerne svobode, ki pa na koncu generira kaos. Krščanstvo mora obstati tako da se njegove temelje utrjuje. Utrjuje se jih tako da se krepi najbolj bistvena sestavina, to je družina. Družini se nikakor ne smemo odpovedati.
Ravno zaradi tega katoliška cerkev v Evropi mora iti skozi drugi krst, skozi lastnih grehov, krst kesanja, lastnih grehov.
V prihodnje bomo deležni krepkih strukturnih sprememb v cerkvi. Največ bo potrebno v prihodnosti delati na človekovem srcu in na srčni kulturi. Tudi na kulturi samozavesti.
Nam ne bo zmanjkalo spodbude delati na sebi, le ta spodbuda mora biti ponotranjena, mora izhajati iz nas samih ne glede na »pritiske«, ki jih izvaja današnji čas. Več primernih odgovorov bomo imeli na vprašanja o krepitvi vere, krščanstva, bolj slabotni bodo izzivi ki nas peljejo na znane in neznane stranpoti. Le poti po katerih hočemo iti in krepiti morajo biti v nas samih, v naših srcih morajo biti tako začrtane, da kažejo na vztrajno in dolgotrajno hojo, ki bo dala rezultat za lep čas v prihodnje. Tudi mi potrebujemo sami sebe očiščeni od blodenj časa in napačnih nastavkov prav njega, današnjega časa. Le polnim srcem krščanske ljubezni do vsega kar je in hoče biti naše, krščansko.
