Piše: C. R.
Računsko sodišče je v reviziji ugotovilo, da pristojni vladni organi in STA niso bili učinkoviti pri zagotavljanju pogojev za učinkovito opravljanje javne službe informiranja, predvsem zaradi nedorečenosti in nejasnosti zakona o STA ter podlag za primerno financiranje javne službe, ki pa jo je STA opravljala tudi, ko ji Ukom ni plačeval.
Računsko sodišče bo danes javno objavilo končno poročilo revizije, v kateri je presojalo, ali je bila javna služba informiranja Slovenske tiskovne agencije (STA) učinkovito sistemsko urejena in ali se je v obdobju od 1. januarja 2019 do 30. junija 2023 učinkovito izvajala.
Računsko sodišče ugotavlja, da je zakon o STA javno službo informiranja opredelil zelo omejeno, v zakonu pa ni bilo enoznačno določeno, kateri javnosti, na kakšen način in v kakšni obliki naj bodo dostopne novice, da bo zagotovljeno stalno, celovito, točno in objektivno informiranje.
“Ne glede na nepreglednost financiranja javne službe informiranja pa je bilo v okviru izvajanja javne službe informiranja s povzetki novic zagotovljeno stalno (ažurno), celovito, točno in objektivno informiranje javnosti in medijev na ravni nabora vseh dnevnih dogodkov,” ugotavlja računsko sodišče.
To je bilo “zagotovljeno tudi v letih 2020 in 2021, ko je vladni urad za komuniciranje (Ukom) ustavil financiranje javne službe informiranja,” ob tem izpostavlja Računsko sodišče. Tedaj je namreč Ukom dvakrat, v drugem delu za več kot 300 dni, prenehal plačevati STA za izvajanje javne službe. STA je takrat z donacijami v okviru kampanje Za obSTAnek pomagala javnost.
Ni pa STA po razumevanju Računskega sodišča zagotavljala celovitih informacij na ravni posameznega dogodka, saj je zakon določil, da se javna služba izvaja s povzetki, medtem ko so bile daljše, celovitejše novice dostopne za naročnike STA, kar zakon opredeljuje kot tržno dejavnost.
Predlog novega zakona o STA, ki je šel letos čez javno razpravo, je sicer javno službo opredelil na novo in vanjo vključil tudi storitve za medijske naročnike.
Prav tako aktualni zakon o STA “ne določa natančno vsebine in načina določitve obsega (števila) storitev javne službe informiranja”. “To pomeni, da z zakonom niso bili zagotovljeni osnovni pogoji za določitev preglednega izračuna primernega nadomestila za financiranje javne službe informiranja,” ocenjuje računsko sodišče.
Nadomestilo, ki ga financira država iz proračunskih sredstev, po mnenju Računskega sodišča tudi predstavlja državno pomoč, zato bi morala biti metodologija za izračun nadomestila v skladu z evropskimi pravili za državne pomoči v zakonu natančno opredeljena, ministrstvo za kulturo pa bi moralo že ob podelitvi pooblastila sprožiti postopke pri ministrstvu za finance za preveritev, ali je državna pomoč združljiva s skupnim trgom in je torej dovoljena, česar ni naredilo. Prav tako ni izvedlo postopkov za priglasitev državne pomoči Evropski komisiji.
Namesto ministrstva je vprašanje skladnosti državne pomoči sicer v letu 2021 izpostavil Ukom, ki pa za tako aktivnost ni imel posebnega pooblastila, ugotavljajo revizorji.
Evropska komisija je aprila 2021 sicer odločila, da je pomoč združljiva z notranjim trgom. Vendar pa je odločala le o določbi interventnega covidnega zakona, s katero je DZ zaradi zaustavitve financiranja še dodatno opredelil zakonsko obvezo države, da financira javno službo STA. Ni pa se Evropska komisija izrekla do ureditve v zakonu o STA.
“Ker storitve javne službe informiranja v zakonu niso bile natančno opredeljene, jih v praksi tudi ni bilo mogoče enoznačno ločevati od storitev tržne dejavnosti. Posledično ni bilo zagotovljeno izhodišče za enotno, ponovljivo in pregledno razmejevanje stroškov, odhodkov in prihodkov na javno službo informiranja in tržno dejavnost. V predpisih niso bili ustrezno urejeni postopki nadzora nad finančnim poslovanjem STA ter postopki revidiranja finančne preglednosti (…) prav tako pa tudi ureditev sodil za razmejevanje javne službe in tržne dejavnosti v notranjih aktih STA ni bila pregledna,” zakonske pomanjkljivosti popiše Računsko sodišče.
Da je zakon o STA zastarel in nedorečen, so sicer opozarjali tudi na STA. K čim prejšnjemu oblikovanju nove medijske zakonodaje so že večkrat pozvali tudi v novinarskih organizacijah.
Revizorji ugotavljajo še, da ob odsotnosti učinkovite sistemske ureditve javne službe informiranja ter njenega financiranja v pooblastitvenem aktu “tudi niso bile zagotovljene podlage za zagotavljanje primernega financiranja javne službe informiranja”. Izračunavanje letnega zneska nadomestila za opravljanje javne službe informiranja je bilo tako vezano na obseg proračunskih sredstev, zagotovljenih v državnem proračunu, še ugotavljajo revizorji.
Računsko sodišče je od ministrstva za kulturo in STA zahtevalo predložitev odzivnih poročil, STA pa je za izboljšanje poslovanja podalo priporočilo, naj preveri aktualnost in ustreznost veljavne vsebinske zasnove STA ter jo po potrebi prilagodi, da bo vsebinsko ustrezna podlaga za pripravo letnih poslovnih načrtov.
