Zadnje čase veliko prahu dvigujejo »politični pritiski na medije«, ki da jih izvaja vlada Janeza Janše še posebej nad novinarji nacionalne televizije. Češ da so ti novinarji zadnji branik svobode in demokracije in da je vsak pritisk nanje, napad na temeljne vrednote sodobne civilizacije. Njihovo poročanje najbolj vneto in povsem nekritično zagovarjajo ekstremni predstavniki tranzicijske levice, ki jih vsak petek vidimo na ljubljanskih ulicah, kjer izvajajo »nepolitične demonstracije«. Še posebej so občutljivi za tiste novinarje, ki enostransko in nekritično pritrjujejo stališčem, ki jih javnosti desetletja vsiljujejo taisti levi politiki, in nesmrtni sindikalisti. Primerov je več kot dovolj.
Najnovejša oblika zlorabe javnega servisa je včerajšnja brezplačna politična promocija ekstremno levega sindikalista, propadlega politika in predsednika povsem nepomembne Delavske stranke Aleša Hogeta, o katerem smo v Demokraciji večkrat poročali. Znana je zgodba o tem, kako je Aleš Hoge pod okriljem sindikata SKEI zlorabljal svoje sindikalno delo za politično delovanje, zaradi česa so ga nagnali iz podjetja Kovinoplastika Lož. Hoge je namreč v času, ko naj bi opravljal sindikalno delo med drugim v predvolilni kampanji delil letake stranke Levica, katere aktivist je bil tudi sam v tistih časih in opravljal druge zasebne posle.
Kljub temu in kljub dejstvu, da z vodstvom podjetja od začetka ni znal niti želel vzpostaviti dialoga in je iskal konflikte, mu je sindikalna centrala SKEI omogočila, da lahko še naprej opravlja vlogo zunanjega sindikalista, tudi potem ko je bil odpuščen in ko je sodišče na nižji in višji stopnji presodilo, da je bila odpoved utemeljena. Svoje sindikalno poslanstvo Hoge zadnje čase po trditvah našega vira izkorišča izključno za osebno maščevanje svojemu nekdanjemu podjetju, pri čemer ne izbira sredstev.
Tako naj bi omenjeni sindikalist med zaposlenimi od samega začetka korona krize delavce Kovinoplastike nagovarjal da zapustijo delovna mesta in si uredijo bolniško, češ da je njihovo zdravje pomembnejše od poslov za tujega kapitalista, ki jih izkorišča. K sreči večina zaposlenih ni prisluhnila Hogetovemu razrednemu boju, saj bi podjetje lahko zaradi izpada večjega števila zaposlenih zabredlo v resne poslovne in organizacijske težave, kar bi posledično povzročilo izgubo kupcev in izpad dohodkov in zelo resno ogrozilo enega zadnjih večjih zaposlovalcev v Loški dolini. Že brez takšnih dejanj je gospodarska situacija resna in nadaljnja usoda številnih podjetij predvsem odvisna od globalnih trgov in zunanjih okoliščin. Nad izrazito škodljivim Hogetovim »sindikalnim« delovanjem so bili ogorčeni v Kovinoplastiki, ki zaradi preventivnih ukrepov ves čas epidemije ni imela niti enega primera okužbe s Covid-19. Poleg tega so si zastavili cilj, da je potrebno ohraniti proizvodnjo in kupce, s tem pa tudi vse bolj redka delovna mesta v kraju. Zaradi Hogetovega sovražnega delovanja je po naših informacijah vodstvo Kovinoplastike ostro protestiralo pri predsednici Sindikata kovinske in elektroindustrije SKEI, ga. Lidiji Jerkič.
Ne glede na vse to sta novinarja nacionalne televizije in radia Hogetu omogočila, da na široko razlaga o velikem številu odpuščenih, in še večjem številu tistih, ki bodo šele izgubili službe v prihajajočih mesecih. Med njimi, kako zanimivo, niti en ni stopil pred kamero. Le zakaj? Morda zaradi strahu, da bi jih lahko dvakrat odpustili??? A to še ni vse, Hoge v prispevku na radiu in televiziji na široko »strokovno« razlaga, da odpuščanje delavcev v Kovinoplastiki ni posledica epidemije COVID-19, tako kot trdi vodstvo podjetja in čemur pritrjujejo številni primeri iz drugih podjetij, temveč da Kovinoplastika že več let slabo posluje, čeprav Hoge sam prizna, da ne pozna nobenih številk o poslovanju podjetja. Že enostaven vpogled v javno dostopna letna poročila družbe razkrije povsem drugačno sliko. Pa kljub temu njegovo izjavo novinarja brez pomisleka in komentarja postrežeta javnosti, kot pomembno informacijo. Po drugi strani, odgovor podjetja, ki povsem očitno, zaradi podobnih slabih izkušenj iz preteklosti, ne želi komunicirati s tako pristranskima novinarjema, zrelativizirata s tem, da vodstvo ni želelo pred kamere in je ponudilo zgolj pisno razlago. Sliko izpopolnita z obveznim lokalnim županom, ki sicer ne ve kaj se v resnici dogaja, a doda da je tudi sam slišal govorice o stotih delavcih, ki jim grozi izguba delovnih mest. Kakšen namen je takega poročanja, ni jasno. Zagotovo ni dobronameren za kraj, iz katerega bo v kratkem zbežala tudi NLB in kjer prave zaposlovalce lahko naštejemo na prste ene roke. Učinek pa je jasen – pritisk na podjetje in pritrjevanje sindikalistom, kar pelje v nadaljnje, zaostrovanje odnosov med sindikatom in vodstvom podjetja in zagotovo ne prispeva k socialnemu dialogu. Prispeva pa k ciljem razrednega boja tranzicijske levice, ki ni bila sposobna voditi državo, zadnje mesece pa vse bolj kaže svoj destruktivni obraz in željo po rušenju. Brez resne alternative.
B.V.
