V predzadnjem tednu pred parlamentarnimi volitvami se obetata dve izredni seji DZ. V torek bodo na zahtevo SDS in NSi obravnavali predlog priporočil vladi glede razmer na področju zdravljenja otrok s srčnimi napakami, kolegij predsednika DZ pa bo ta dan odločal še o izredni seji glede končnega poročila preiskovalke o sumih pranja denarja v bankah.
Predlagatelji izredne seje glede otroške kardiologije prepričani v nujnost sanacijskih ukrepov
Izredna seja glede razmer na področju zdravljenja otrok s srčnimi napakami bo v torek ob 11. uri, a predloga priporočil, ki so jih v zahtevi za sklic izredne seje zapisali v SDS in NSi, matični odbor na petkovi seji ni sprejel.
Na seji je poslancem pojasnila o razmerah podal tudi generalni direktor Univerzitetnega kliničnega centra (UKC) Ljubljana Aleš Šabeder, ki je navedel, da je prihod tujih strokovnjakov, ki bodo pomagali pri premostitvi trenutnih kadrovskih težav, le kratkoročna rešitev, in priznal, da ni optimalna. Njegove navedbe, da bo treba dolgoročno celoten oddelek graditi na novo z lastnimi strokovnjaki, so naletele tudi na odobravanje nekaterih članov odbora.
Vodstvo UKC Ljubljana je namreč prejšnji teden sporočilo, da so dali odpoved trije otroški kardiologi, s čimer bo zavod praktično ostal brez svojih tovrstnih strokovnjakov. V bolnišnici so sicer začeli intenzivno iskati rešitve. Tako so v četrtek podpisali pogodbo s petimi otroškimi intenzivisti s Hrvaške, dva sta tudi kardiologa, za sodelovanje pa so se dogovorili tudi s češkim interventnim kardiologom. Prav tako se dogovarjajo za sodelovanje še z dvema tujcema in z dvema slovenskima zdravnikoma, ki delata v drugih zdravstvenih zavodih.
Predlagatelji izredne seje so se sicer med drugim zavzeli za to, da vlada takoj pripravi nabor nujnih sanacijskih ukrepov in poskuša doseči, da otroški kardiologi, ki so napovedali odhod iz UKC Ljubljana, do dejanskega odhoda opravljajo vsaj urgentne posege. Predlagali so tudi, da se vlada s priznano kliniko v eni od sosednjih držav dogovori za takojšnjo obravnavo urgentnih primerov.
Predvidoma v četrtek na izredni seji končno poročilo o sumih pranja denarja v bankah
Če bo v torek kolegij predsednika DZ Milana Brgleza to potrdil, bo v četrtek tudi izredna seja DZ, na kateri bodo obravnavali končno poročilo preiskovalne komisije DZ o sumih pranja denarja v bankah in po odložilnem vetu DS vnovič odločali o zakonu o nepremičninskem posredovanju.
Preiskovalna komisija DZ je pri ugotavljanju domnevnega pranja denarja in financiranja terorizma v NLB potrdila sume pranja denarja, šlo pa je za del iranske državne sheme. Komisija zato DZ predlaga, naj še v tem sklicu ugotovi, da so za dogajanje odgovorni nekdanji guverner Banke Slovenije Marko Kranjec, nekdanja ministra za finance oz. zunanje zadeve France Križanič oz. Samuel Žbogar ter nekdanji premier Borut Pahor.
Kot posamezni nosilci javnih funkcij so po mnenju komisije odgovorni, saj v primeru, ko je iranski državljan Iraj Farrokhzadeh prek računov, odprtih pri NLB, z nakazili iz iranskih bank domnevno pral denar, niso ustrezno ukrepali, da bi preprečili nastanek tveganja za nacionalno varnost Slovenije.
V primeru Nove KBM pa komisija preiskave ni dokončala, zato predlaga, naj zadevi pride do dna nova komisija v naslednjem sklicu DZ. V dosedanji raziskavi primera Nove KBM naj bi bilo po navedbah komisije dovolj dokaznega gradiva, da ji DZ naloži naznanitev sumov kaznivih dejanj zoper nekdanjega uslužbenca banke Primoža Britovška. V Novi KBM obstaja namreč utemeljen sum, da so italijanski državljani v poslovalnicah ob meji uprizarjali t.i. italijansko tipologijo, v kateri visokemu nakazilu na bančni račun sledi dvig gotovine.
