Na današnjem kongresu slovenskih občin je bilo slišati pozive k ustanovitvi pokrajin. Da je s projektom vredno poskusiti, je v pogovoru z župani dejal tudi predsednik republike Borut Pahor. Čeprav gre za tvegano pot, pa je zdaj po njegovem mnenju morda najboljši čas za uresničitev tega projekta.
Pahor je pojasnil, da ostaja naklonjen ustanavljanju pokrajin, ne more pa zanikati svoje odgovornosti pri zastoju in napredku tega vprašanja, saj so ga obravnavali tudi pod njegovo vlado, a obupali, saj se je bilo treba soočiti s krizo in zapletenimi odnosi s Hrvaško.
“Če ima ta vlada toliko moči, volje in sposobnosti za dialog ter potrpežljivosti, da ga pripelje do konca, in če pridemo do razumnega fiskalno vzdržnega koncepta pokrajin, vidim to kot dodano vrednost našemu razvoju,” je dejal. Bi bilo pa po njegovem prepričanju napačno, če bi pokrajine ustanovili samo na podlagi ekonomskih računic. Ob tem je spomnil tudi, da vprašanje regij na začetku trči ob probleme, kot je denimo, kje bo regionalno središče.
Po Pahorjevem mnenju je prva naloga, ki jo morata urediti država in lokalna samouprava, dogovor o povprečnini. Če bi ta uspel, bi pomenil navdih, da se lahko lotimo še kakšnih drugih projektov, meni.
Nujnost ustanovitve pokrajin je danes poudarilo več predstavnikov občin, tudi predsedniki vseh treh združenj občin so se zavzeli za njihovo ustanovitev. Po mnenju nekaterih bi to pripomoglo tudi k skladnemu regionalnemu razvoju Slovenije.
“Če bomo šli v to smer, moramo vedeti, da je to zelo strma, tvegana pot in ni nujno, da pridemo do konca,” je opozoril Pahor. A je po njegovih besedah vredno poskusiti. Zato je predlagal, da se župani po volitvah sestanejo, sam pa bo to vprašanje načel tudi na decembrskem srečanju štirih predsednikov, je napovedal. Nato pa naj bi vsi skupaj ugotovili, ali “bomo to resno delali ali opustili”.
Pahor je sicer prepričan, da je projekt lokalne samouprave eden najbolj uspešnih projektov slovenske tranzicije. Kot je dejal, je lokalna samouprava doživela pomembne spremembe, ki so na začetku vzbujale dvome, pa tudi sam je sprva menil, da bo povečano število občin zmanjšalo njihovo učinkovitost. “Vesel sem, da sem se zmotil,” je dodal.
Prav konceptu lokalne samouprave, kot ga imamo, gre namreč po njegovem mnenju zahvala, da se država razvija kolikor je le mogoče uravnoteženo. Če ne bi imeli tako uspešnega razvoja lokalne samouprave, bi izgubili primerjalno prednost uravnoteženosti tako mest kot podeželja.
Spregovoril je tudi o neprecenljivi vlogi županov pri skrbi za povezanost ljudi in skupnosti. Ta vloga bo po njegovih besedah v prihodnjih letih razvoja morda odločilnega pomena. Župani se po Pahorjevih besedah povezanosti skupnosti lotevajo na različne načine, pri čemer jih predsednik republike, kot je dejal, želel vzpodbuditi, da vztrajajo pri tem delu.
Glede skrbi za mlade je Pahor dejal, da je treba zagotoviti pogoje za to, da slab standard in kakovost življenja ne bosta razloga, zaradi katerih bodo mladi zapuščali svoje okolje. Država pa bi morala stremeti tudi k temu, da ohrani razmerje med deležem prebivalstva, ki živi v mestih in na podeželju.
Opozoril je še na problem, ki se bo začel kazati v prihodnjih letih in smo ga po njegovih besedah podcenili, to pa je zagotavljanje kakovostnega življenja starejših. Na tem področju se sicer stvari po njegovih besedah začenjajo premikati, a se ne bi nič zgodilo čez noč. Kot je še dejal Pahor, smo imeli v kolektivni zavesti, da je treba nekaj narediti za mlade, manj pa, da smo starajoča se družba in da moramo poskrbeti tudi za to.
