Cerarjeve besede o načelni vladi se kaj hitro razblinijo kot milni mehurčki, ko pogledamo, kako so člani njegove vlade, predvsem Dejan Židan, izkoristili možnost, da so pri koritu in svojim rojakom, predvsem nekdanjemu šefu Stanku Polaniču, omogočili milijonske zaslužke na njegovih podjetjih. Pod Cerarjevo vlado se odlično godi tudi Urošu in Borisu Haklu, sinu in očetu, ki sta s Polaničem sorodstveno povezana, pregledali pa smo tudi “stare zaloge”, ki so si jih nagrebli še v času Pahorjeve vlade. Očitno je, da denar iz t.i. pomurskega zakona, kar 272 milijonov evrov(!), ni šel izključno za razvoj regije, ampak se je porazgubil tudi po različnih žepih prekmurskih tajkunov. Denar iz državnih poslov pa nato uporabijo za prevzeme medijev, saj je družina Hakl lastnica časopisne hiše Večer, navijaškega glasila Židanove stranke SD.
Družina Hakl predstavlja del prekmurske hobotnice, njene lovke pa sežejo vse do najvišje državne politike. Sin Uroš Hakl se ukvarja z mediji, oče Boris pa je del močne gospodarsko-politične elite. Da to drži, priča revizijsko poročilo Javne agencije RS za zdravila in medicinske pripomočke o pravilnosti poslovanja v letih 2011 in 2012, iz katerega izhaja, da je podjetje Hakl IT s sedežem v Murski Soboti dobilo razpis za razvoj in vzdrževanje informacijskega sistema v vrednosti 140.340 evrov. Denar so pospravili, kar 75 odstotkov obveznosti iz pogodbe pa na agenciji niso opravili, piše v poročilu. Revizijsko poročilo agencije za zdravila namreč poroča, da bi morali ponudniki na razpisu predložiti reference, ki dokazujejo, da je ponudnik že vzpostavil delujoč informacijski sistem, iz poročila pa izhaja, da podjetje Hakl IT ni izkazalo tovrstnih referenc, zaradi česar so podjetje označili za neprimerno.
Kar 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni bilo uporabnega
Revizijsko poročilo je sicer ugotovilo še kup drugih nepravilnosti. Poleg tega, da Hakl IT ni izpolnil zahtev iz zakona o javnem naročanju, je revizijsko poročilo razkrilo, da posel iz pogodbe ni bil opravljen v dogovorjenem obsegu. V enem od aneksov je bilo namreč določeno, da je podlaga za izstavitev računa “v vrednosti 80 odstotkov od pogodbene vrednosti za vzpostavitev informacijskega sistema in migracije starih podatkov prevzemnega zapisnika o funkcionalnem delovanju modula za zdravila in z njim povezanih modulov ter modula v produkcijskem okolju”. Hkrati še piše, da bo izvajalec v prevzemnem zapisniku odpravil odstopanja v modulu, medtem pa so v podjetju že izstavili račun v višini 103.680 evrov, ne da bi prej odpravili odstopanja. Še več, avgusta 2013 sta agencija in podjetje Hakl IT sklenila sporazum o prenehanju veljavnosti okvirnega sporazuma, v katerem stranki soglašata, da je bilo že izvedeno plačilo v višini 103.680 evrov ustrezno za delno izpolnitev pogodbenih obveznosti, agencija pa je nato septembra 2013 naknadno ugotovila, da 75 odstotkov plačanega informacijskega sistema ni uporabnega.
Kdo je Haklovim uredil dober posel za malo dela?
Glede na to, da je družina Hakl visoko na družbeni lestvici s poznanstvi z najbolj vplivnimi poslovneži v Prekmurju, tovrsten posel z državno agencijo ni slučaj. Spomnimo, da je Boris Hakl svak prekmurskega tajkuna in enega najbogatejših Slovencev iz kroga Kučanovega foruma 21, Stanka Polaniča, ki je prav tako solastnik podjetja Hakl IT d.o.o. V Polaničevem podjetju Panvita d.d., ki se tudi najde med solastniki podjetja Hakl IT, pa je nekoč služboval tudi večni minister za kmetijstvo in predsednik stranke SD Dejan Židan. Za pravo politično smer v celotni zgodbi in vez s politiko pa je poleg Židana v tem delu skrbel še Andrej Horvat, nekdanji državni sekretar v Pahorjevi vladi, nato pa osumljen korupcije in storitve kaznivih dejanj. Premoženje družine Polanič so v Financah že leta 2011 ocenili na 42 milijonov evrov, nato njega kot 26. najbogatejšega Slovenca, imenujejo jih tudi kralji Prekmurja, ki “bogatijo z agencijskimi delavci”, redno zaposlenih v svojih družbah imajo namreč vse manj.
Da je podjetje Borisa Hakla dobilo posel na evidentno sumljiv način, se ni zgodilo prvič. Pred leti je časnik Finance pisal, da je Hakl IT dobil donosen posel z Lekarno Ljubljana brez javnega razpisa. Javno podjetje Lekarna Ljubljana je takrat vodil še razvpiti Jankovićev deček Marko Jaklič, Haklovo podjetje pa je bilo izbrano na podlagi pogajanj, saj naj bi imelo takrat izključne pravice za programsko opremo.
Uroš Hakl obvladuje medije
Uroš Hakl je skupaj s Sašem Todorovićem kupil časnik Večer za milijon evrov. Spomnimo, v lasti ima 40 odstotkov Večera, skupaj z očetom Borisom, lastnikom podjetja Hakl & Hakl d.o.o., ki ima v lasti 19,9 odstotkov Večera in je lastnik Zavoda PISK, Maribor in Podjetja za informiranje Murska Sobota d.o.o. Polanič obvladuje vrsto podjetij, preko družine Hakl pa obvladuje tudi medije v severovzhodni Sloveniji. Poleg tega je Uroš Hakl preko Večera kupil blagovne znamke propadlega podjetja Delo Revije. Večer je tako pridobil blagovne znamke, kot so Jana, Lady, Obrazi, Stop, Smrklja, Naša žena, Kih, Radar, Eva, Rože in vrt ter znani prireditvi Viktorji in Slovenka leta. Uroš Hakl naj bi bil tudi med ovadenimi pri delitvi denarja iz t.i. pomurskega zakona, ki ga je z mesta državnega sekretarja in vodje regionalne vladne pisarne v Murski Soboti odlično odigral tamkajšnji rojak Andrej Horvat iz Židanove stranke.
Miro Cerar in Uroš Hakl (Foto: STA)
72 milijonov evrov je delil Andrej Horvat iz Židanove stranke, ki mu KPK očita klientelizem in skorumpiranost
Z zakonom o razvojni podpori pomurski regiji iz januarja 2010, časa Pahorjeve vlade, so se nekateri pomurski in prekmurski tajkunski baroni še dodatno okrepili, med njimi izdatno ustanovitelj imperija Panvita Stanko Polanič. Pahorjeva vlada je namreč s t.i. pomurskim zakonom temu delu sicer obubožane države namenila 272 milijonov evrov neposredne državne pomoči, namenjene za spodbujanje konkurenčnosti in zaposlovanja, kjer je država povrnila kar 70 odstotkov stroškov novo zaposlenega. Nadalje je bila za 70 odstotkov znižana davčna osnova za plačilo davka iz dobička, denar je šel še za medpodjetniško izobraževanje, vzpostavitev regionalnega gospodarskega središča, kmetijstvo, gozdarstvo in živilsko-predelovalno industrijo ter oskrbo s pitno vodo. Denarja je bilo na voljo dovolj, 272 milijonov evrov je na primer protivrednost okrog 1.800 stanovanjskih hiš ali okrog 20 letnih proračunov povprečne slovenske občine. To je bil tudi odličen zastonjkarski vir, poleg tega, da so za svoje megalomanske načrte denar pobirali še iz bank, ki jih zdaj saniramo vsi davkoplačevalci. Vendar, pri delitvi denarja je imel z mesta državnega sekretarja in vodje regionalne vladne pisarne v Murski Soboti odlično vlogo tudi tamkajšnji rojak Andrej Horvat iz Židanove stranke. Takratni vladni predsednik Pahor ga je sicer kmalu umaknil z mesta vodje projektne pisarne, razlog je bilo pismo Komisije za preprečevanje korupcije, ki je Horvata zelo obremenjevalo. Po dostopnih podatkih so mu očitali tudi veliko mero klientelizma, osebne prijateljske zveze pa naj bi bile pokrite tudi s skorumpiranostjo pri delitvi finančne državne pomoči. Oktobra 2011 je prišlo do več hišnih preiskav na območju policijskih uprav Murska Sobota in Ljubljana, kriminalisti so med drugim preiskovali tudi Horvatovo pisarno v vladni službi za lokalno samoupravo.
NPU je aprila 2013 podal kazensko ovadbo na Specializirano državno tožilstvo RS zoper šest fizičnih oseb. Med ovadenimi naj bi bila tudi Andrej Horvat in Uroš Hakl. Slednji, ki je danes solastnik Večera, je bil takrat še zaposlen v Pristopu. V kateri fazi je preiskava, smo povprašali tudi na pristojnem tožilstvu. Njihov odgovor bomo objavili, ko ga prejmemo.
Polanič obvladuje tudi podjetje Pomgrad, kjer je nadzornik, njegov sin Iztok pa je predsednik uprave tega podjetja. Njegov drugi sin Peter pa zastopa podjetje Panvita, mesna industrija Radgona, d.d. Že Finance so pred časom pisale, da “oče predaja žezlo sinovoma”, a to v resnici ne drži, saj iz ozadja še vedno vse niti, pa čeprav “le” kot nadzornik, vleče oče Stanko. Še posebej dobro pa se jim godi v času Cerarjeve vlade. Pomgrad ima namreč stalne prilive že ves čas, še posebej pa izstopata leti 2015 in 2017, ko mu je ministrstvo za infrastrukturo in prostor nakazalo sledeče zneske:
marec:2015: 1,3 milijona evrov,
april 2015: 1,68 milijona evrov,
maj 2015: 3,19 milijona evrov,
junij 2015: 3,48 milijona evrov,
julij 2015: 2,48 milijona evrov,
avgust 2015: 2,30 milijona evrov,
september 2015: 2 milijona evrov,
november 2015: 2,5 milijona evrov,
december 2015: 8 milijonov evrov.
Pomgradu pa se je odlično godilo tudi v letu 2017, ko so na račun prav tako iz omenjenega Cerarjevega ministrstva kapljali milijonski zneski. Še posebej izstopa december 2017, ko jim je ministrstvo za infrastrukturo nakazalo kar 4,578 milijona evrov davkoplačevalskega denarja. Seveda jih omenjeno ministrstvo izdatno financira tudi v letu 2018, razkriva spletna stran Erar. Poleg omenjenih zneskov jim je milijonska nakazila poslala tudi družba Dars. Kot razkriva Erar, je Pomgrad dobil posle s tem državnim podjetjem šele, ko je oblast prevzela “načelna” Cerarjeva vlada:
Vir: Erar
J. G.
