Piše: SLS
12. maja 1988 je bila v Unionski dvorani ustanovljena Slovenska kmečka zveza (kasneje preimenovana v Slovensko ljudsko stranko) kot prva demokratična stranka po drugi svetovni vojni na slovenskih tleh. Leta 1988 so se udeleženci množičnega zborovanja nedvoumno opredelili za parlamentarno demokracijo in samostojno Slovenijo ter s tem navdihnili tudi strankarsko organiziranje drugih gibanj. Franc Žižek je na ta dan izrekel znamenite besede, ki so aktualne tudi ob zadnjih vseslovenskih protestih kmetov: »Oblast, ki nima ušes, da bi slišala, tudi glave, da bi vladala nima«. Slovenska ljudska stranka je skozi svojo zgodovino doživljala vzpone in padce. 8. aprila 1990 na prvih demokratičnih volitvah je bila del zmagovite koalicije Demos, ki je nastal na pobudo Ivana Omana na njegovi domačiji v Zmincu. Samostojno je stranka najboljši rezultat dosegla leta 1996, ko je na volitvah prejela 207.186 glasov, največji politični vpliv pa imela leta 2000 po združitvi s SKD, ko je poslanska skupina štela 29 poslancev. Kljub političnim neuspehom na zadnjih parlamentarnih volitvah, pa stranka še vedno ostaja tradicionalno najmočnejša na lokalnem nivoju Stranka ostaja pomemben zagovornik kmetov, obrtnikov in delavcev ter je z novim vodstvom odločena, da naredi, kot je dejal pred časom že Ivan Oman, konec političnemu eksperimentiranju in vrne zdravo pamet na vrh slovenske politike. Če je bila tedanja Slovenska kmečka zveza prva lastovka slovenske pomladi, mora sedanja generacija politikov pridobitve pomladi in s tem Slovenijo popeljati v poletje. Skrajni čas je, da se razkorak med političnimi elitami in ljudstvom zmanjša. Pri tem bo pomemben del odgovornosti nosila tudi SLS. 35 let kasneje še vedno stojimo na temeljih, ki so bili postavljeni tistega dne v Unionski dvorani. V središče delovanja postavljamo dobrobit človeka in gradimo na vrednotah slovenskega naroda. Borimo se za kakovostno, lokalno in dostopno hrano, zahtevamo boljše pogoje za podjetništvo in zagovarjamo trajnost, ki je zgrajena na zdravorazumskih temeljih. Ob tej priložnosti naslavljamo na vlado RS javni poziv, naj neha z ignoranco do zahtev kmetov ter jih vrne za pogajalsko mizo. Nujna predpogoja za to sta umik novele Zakona o živalih, ki preko tečaja de facto uvaja živalsko policijo ter sprememba Uredbe Nature 2000 na način, da ta ne posega v najboljša kmetijska zemljišča. Če bo vlada vztrajala na svojem, bo kritično posegla v zmožnost samooskrbe s hrano, saj bo zamudila priložnost, da skupaj s kmeti oblikuje jasna stališča napram Evropski komisiji in že to jesen doseže za njih bolj ugodno obravnavo.
