Sedanja vlada ni manjšinska, ampak še vedno večinska, saj ima vladna koalicija po odhodu stranke DeSUS trdnih 47 poslanskih glasov,” poudarja predsednik NSi in obrambni minister Matej Tonin. Prepričan je, da bo vlada mandat končala brez večjih težav, saj konstruktivna nezaupnica ne bo uspela.
Minister Matej Tonin je na novinarski konferenci pojasnil svojo trditev glede 47 poslanskih glasov in poudaril, da je ta na nastala na podlagi več deset opravljenih telefonskih pogovorov in zagotovil, ki so bila dana. S poslanci, ki so pripravljeni na sodelovanje s koalicijskimi strankami, bo podpisan sporazum o sodelovanju. “Z nekaterimi že imamo podpisane, z nekaterimi jih še bomo in so v fazi usklajevanja,” je poudaril in ob tem dodal, da se nekateri poslanci ne želijo izpostavljati, ker se nad njimi vrši pritisk, ki je silovit.
Rekonstrukcija vlade je po besedah Tonina možna, a je po njegovih besedah nujno, da je vse narejeno v soglasju z vsemi, ki vlado podpirajo v parlamentu. “Nenazadnje je tudi za imenovanje novih ministrov potrebna ustrezna večina.” Glede iskanja novega zdravstvenega ministra je Tonin po poročanju STA pojasnil, da so se v koaliciji dogovorili, da ne bodo upoštevali strankarskih kvot, ampak bodo glede na situacijo poskušali najti najboljšega človeka za to mesto.
Glede na napovedano konstruktivno nezaupnico vladi, Tonin v povezavi z dogajanji poudarja, da ne bi bil presenečen, če ta sploh ne bi bila vložena. Poudaril je prepričanje, da bi se morali vsi skupaj osredotočiti na boj proti epidemiji. “Naš odziv na epidemijo v prihodnjih mesecih bo ključen in bo odločal o tem, kako globoke posledice bo epidemija pustila na naših življenjih, gospodarstvu, naših medsebojnih odnosih. NSi bo storila vse, da bo Slovenija iz epidemije izšla na strani zmagovalcev. V Sloveniji želimo izboljšati poslovno okolje, kar bo pripomoglo k lažjemu in bolj gladkemu izhodu iz krize ter vsem zagotoviti dostopno javno zdravstvo,” je povedal Tonin.
Z ukrepi PKP se je gospodarstvu nudila pomoč v najtežjih trenutkih
Po besedah Tonina je vlada z ukrepi PKP nudila pomoč gospodarstvu v najtežjih trenutkih. “Sedaj mora biti naš skupni izziv, da v Sloveniji izboljšamo podjetniško okolje: da se bo splačalo delati, da bodo mladi in vsi Slovenci doma lahko razvili svoje potenciale in talente. Nesprejemljivo je, da mlade v tujini cenijo, doma pa ne dobijo svoje priložnosti. Leta 2019 se je iz Slovenije v tujino izselilo kar 15.160 prebivalcev, samo lani pa skoraj 4 tisoč mladih,” je prepričan. Ključen izziv v teh dneh bo predstavljal tudi dvig minimalne plače. “Številne delodajalske organizacije svarijo pred hudimi posledicami njenega dviga: številna podjetja razmišljajo o odpuščanjih in selitvi proizvodnje v tujino. V NSi smo prepričani, da se mora delo splačati. Država si mora od našega dela vzeti manj. Tisti, ki dela, ne more biti reven. Zato bomo predlagali, da se v višini dviga minimalne plače razbremeni vse plače v Sloveniji,” je bil jasen.
Zgolj dvig minimalne plače po besedah Tonina ne zadostuje, saj se s tem podrejo vsa razmerja v gospodarstvu in javni upravi. “Minimalna plača bo kmalu enaka povprečni plači. Z razbremenitvijo plač pa bomo omogočili konkurenčnost našega gospodarstva. Podjetja bodo lahko bolje nagradila svoje zaposlene. Potrebujemo pa tudi večjo razliko med minimalno plačo in socialno pomočjo,” je poudaril in ob tem dodal prepričanje, da birokracija duši našo ustvarjalnost in uničuje talente. “Zato smo že pripravili zakon o poenostavitvah v državni upravi. S temi spremembami bomo po mnenju NSi naredili pomemben premik k debirokratizaciji in poenostavitvi poslovnega okolja. Ljudje in podjetja se bomo lahko manj ukvarjali s papirji in birokracijo, dobre ideje bomo lažje razvijali in jih spravili v življenje.”
Ukrep sporazumnega podaljšanja zaposlitve, ki ga je predlagala NSi, je eden izmed najpomembnejših protikriznih ukrepov, ki temelji na enakopravnosti in solidarnosti, je prepričan Tonin. “Vsi, ki izpolnjujejo pogoje za upokojitev, bodo v soglasju z delodajalcem lahko delali še naprej. S tem spodbujamo dialog in gradimo odnose in zaupanje znotraj podjetij, javne uprave. S tem gradimo partnerstvo in enakopravnost v delovnem procesu. Seveda pa delodajalcem omogočamo, da delavce, ki niso motivirani za delo, zamenjajo z delavci, ki nimajo službe, tukaj pa vidimo priložnosti za številne mlade. Gre vsekakor za generacijsko solidarnost.”
