Danes mineva 22 let od rušilnega potresa v Posočju. Tla je stresel ravno na velikonočno nedeljo, ki letos znova pade na isti datum. Potres je bil z magnitudo 5,6 najmočnejši v 20. stoletju z žariščem na ozemlju Slovenije. Obletnica pa prihaja v času, ko se tla še tresejo po nedavnem močnem potresu v Zagrebu, ki smo ga čutili tudi v Sloveniji.
Zagrebški potres je imel s 5,5 zelo podobno magnitudo kot velikonočni v Posočju. Čutili so ga predvsem prebivalci vzhodne in osrednje Slovenije, manj pa v zahodnem delu Slovenije s Posočjem, ki sicer sodi med potresno najbolj ogrožena območja Slovenije.
“Po potresu v Zagrebu ni v regiji prav nobenih posebnosti, čeprav se tla še vedno tresejo v popotresnih sunkih. Potresi so bili, so in bodo v prihodnje, število potresov prav v ničemer ne odstopa od tega, kar nenehno zaznavamo,” je za STA povedal seizmolog Agencije RS za okolje (Arso) Mladen Živčić
Tako močni in rušilni potresi se sicer na potresno zelo ogroženem območju, kot so Posočje, Ljubljanska kotlina in Krško-Brežiško polje, lahko zgodijo kadarkoli, brez predhodnih znakov, po katerih bi tako močan potres lahko napovedali, je ob obletnici še povedal Živčić.
Leta 1998 so se tla stresla ob 12.55, ravno, ko so bili številni pri velikonočnem kosilu. Žrtev potres ni zahteval, je pa v Zgornjem Posočju poškodoval več kot 4000 objektov. Najbolj prizadete so bile občine Bovec, Kobarid in Tolmin. V vsaki je bilo poškodovanih več kot 1000 stavb, številne so bile tako uničene, da jih je bilo treba porušiti do tal.
“Ne bi pa si upal napovedati, kaj bi enak potres na istem mestu naredil s sedanjo gradnjo, v primerjavi s tem, kar je naredil pred 22 leti. Ali so hiše sedaj drugače zgrajene in bolj ojačane kot leta 1998, bomo izvedeli samo, ko se tak potres ponovno zgodi,” je še dejal Živčić.
Poleg velike škode je na Bovškem, Kobariškem in Tolminskem velikonočni potres povzročil tudi precejšnje spremembe v naravi, nastali so številni skalnati podori. Sledilo je več tisoč popotresnih sunkov; eden od njih je 6. maja 1998 dosegel magnitudo 4,2.
Žarišče potresa je bilo med dolino Lepene in Krnskim gorovjem, v globini okoli osem kilometrov. Prizadel je naselja v 16 občinah zahodne in severozahodne Slovenije. Najhuje je bilo v krajih v bližini žarišča potresa pod Krnskim pogorjem, to so Drežnica, Drežniške ravne, Magozd, Bovec, Čezsoča, Kal Koritnica, Soča, Trenta in Lepena.
Država je za popotresno obnovo, ki je trajala dobrih deset let, namenila 100 milijonov evrov. Doslej so po potresih v Posočju obnovili ali na novo zgradili 348 objektov, obnova se trenutno izvaja na 11 objektih.
Bovški župan Valter Mlekuž je ob tem za STA povedal, da je bila popotresna obnova že pred časom zaključena, čeprav se nekaj objektov iz potresa 1998 prepleta tudi s popotresno obnovo po potresu leta 2004. “Predvsem sem vesel, da nam je uspelo podreti in odstraniti nekatere hudo poškodovane objekte, ki so predstavljali veliko nevarnost,” je dejal.
Sanacijo čaka le še nekaj objektov, poškodovanih v potresu leta 2004, vendar je Mlekuž prepričan, da bodo pod okriljem Državne tehnične pisarne znotraj popotresne obnove tudi ti ustrezno sanirani.
V zadnjih 22 letih je bila sicer velika noč kar trikrat 12. aprila, vedno pa je bilo takrat tako ali drugače za Slovenijo težko obdobje. Leta 1998 se je zgodil rušilni potres v Posočju, leta 2009 je bilo obdobje velike gospodarske krize, letos pa obdobje obsežne epidemije novega koronavirusa. Naslednjič bo velika noč na 12. april padla šele leta 2093.
Verniki ljubljanskih župnij v cerkvi sv. Jožefa v Ljubljani pa se vsako leto v popoldnevu velikonočne nedelje z molitvijo spomnijo še enega velikonočnega potresa, ki je na velikonočno nedeljo 14. april 1895 stresel Ljubljano in povzročil precejšnjo škodo. Zaradi epidemije novega koronavirusa bodo pobožnosti letos potekale v kapeli sv. Družine na nadškofiji, predvajali pa jo bodo preko Radia Ognjišče in FB profila ljubljanskega nadškofa, so sporočili s Slovenske škofovske konference.
