Po statistiki Centra za obveščanje, ki beleži intervencije gasilcev, pa tudi po statistiki škod, ki jih zabeležijo v Zavarovalnici Triglav, je največ požarov prav decembra in januarja. Na seznamu vzrokov za nastanek požara pozimi so poleg dimniških tudi: vžig drv, vžig adventnega venčka, pregreta peč, vžig v kurilnici, hrana, pozabljena na štedilniku, in drugi.
V letih 2016 in 2017 je center za obveščanje zabeležil tretjino vseh požarov prav v decembru in januarju. Decembra 2018 pa so gasilci posredovali za 70 odstotkov pogosteje, kot je bilo mesečno povprečje. Podobni so tudi podatki Zavarovalnice Triglav. V letu 2016 so v zadnjem mesecu leta popisali kar za dobrih 91 odstotkov več škod zaradi požarov v stanovanjskih objektih, kot je bilo povprečje na mesec. Trend se nadaljuje januarja 2017, ko je bilo 77 odstotkov več požarov od povprečja na mesec, in decembra 2018, ko je bilo 59 odstotkov več požarov, kot je bilo mesečno povprečje v tem letu. V decembru po podatkih Zavarovalnice Triglav po številu škod zaradi požarov izstopajo prav dnevi v zadnji tretjini meseca. Razloge za to bi lahko ob težavah s kurjavo pripisali tudi uporabi petard, raket in drugih pirotehničnih izdelkov pa tudi praznični okrasitvi, svečam in lučkam na jelki, ki lahko hitro zagorijo, če niste dovolj previdni.
Ob hladnejših dnevih večja nevarnost dimniških požarov
S pravilnim ukrepanjem je mogoče požare preprečiti. »Dimniški požari največkrat nastanejo, ker ljudje neustrezno kurijo, zapirajo dovod zraka, uporabljajo slabo gorivo, neredno vzdržujejo dimovodne naprave ali pa so le-te neustrezno dimenzionirane,« pravijo dimnikarji. Škodljivo in nevarno je nenehno zapiranje lopute, kurjenje velikih polen ali celo mokrega lesa, saj izgorevanje ni popolno in se tvori več škodljivih plinov: namesto CO2 več CO in saj. Na tuljavi se zaradi tega nabirajo katranske obloge, ki še dodatno pripomorejo k slabšemu izgorevanju. Če v takem stanju dimovodne tuljave popolnoma odprete loputo, se lahko vnamejo saje in tvegate dimniški požar. Poskrbeti je treba za pravilno vgradnjo kurilnih naprav, jih pravilno uporabljati, redno vzdrževati, čistiti in pregledovati. »Upoštevajte opozorila dimnikarja ob rednih letnih pregledih,« poudarjajo v Sekciji dimnikarjev Obrtne zbornice Slovenije. Tako boste morebitne nepravilnosti lahko sproti odpravili.
Pozabljeno olje se je vžgalo
Veliko decembrskih in januarskih požarov se začne v kuhinji, in to predvsem zaradi pozabljene hrane na prižganem štedilniku. S tem se strinja tudi Boštjan Žagar, komandir 2. izmene Gasilske brigade Ljubljana, ki pravi, da je kar polovica požarov v gospodinjstvu povezana z uporabo olja, pozabljenega na prižganem štedilniku. Opozarja, da so že najmanjše količine olja lahko usodne. V slabih desetih minutah se lahko nekaj žlic olja segreje do te mere, da lahko povzroči katastrofalne posledice. In zakaj se vžge olje, če nanj pozabite?
- Kapljice pregretega olja letijo naokrog. To pomeni, da sta tako zunanja stran posode kot štedilnik mastna in se ob dotiku s plamenom lahko vžgeta.
- Olje v posodi se vname samo od sebe, če je predolgo časa na štedilniku. To lahko kaj hitro ugotovite in ukrepate, saj predolgo segrevanje olja povzroči vonj, ki ga lahko zaznate, tudi če niste v neposredni bližini. Vse skupaj spremlja tudi gost dim. Čim bolj vroče je olje, tem gostejši je dim.
A pozor, zagori lahko tudi olje, ki je samo močno pregreto in ga poskušate zaliti z vodo!
Pri kuhanju z oljem lahko uporabite naslednje preventivne ukrepe:
- Ko kuhate, bodite ob štedilniku, to je ključni ukrep. Med kuho se ne ukvarjajte še z drugimi stvarmi.
- Olje v manjši količini segrevajte na nižji temperaturi.
- Poskrbite, da imate vedno čisto delovno površino pa tudi napo, saj lahko drugače hitro zagori.
Kako gasiti, če olje na štedilniku zagori?
Če se vžge olje, ne gasite z vodo, temveč le z mokro krpo ali pokrovko. Če pa je požar že razširjen in neobvladljiv, uporabite gasilni aparat CO2, ki je najučinkovitejši in povzroči najmanj škode. Če ga nimate, uporabite gasilni aparat na prah, ki bi moral biti na vsakem hodniku stanovanjskega bloka oziroma stanovanjske hiše.
Vžig prazničnega okrasja
Za mnoge ni pravega vzdušja brez prazničnega okrasja. A prav različni okraski, med njimi adventni venčki, so lahko krivi za izbruh požara doma. Sveče na adventnem vencu, za nekatere priljubljena praznična okrasitev, v decembru pričarajo veselje in pričakovanje pred prazniki. Po spletu nesrečnih okoliščin pa lahko povzročijo požar z manjšo ali večjo materialno škodo. Vejevje in smrekove vejice se namreč vnamejo že pri 250 stopinjah Celzija, plamen sveče pa jih ima okoli 800.
Razlika je, ali je adventni venček naraven ali plastičen. Suh naravni venček se bo namreč vnel in zgoreval hitreje od plastičnega. Zelo nevarno za požar pa je tudi umetno rastlinje.
Božično drevesce v plamenih
Nič manj nevarna niso božična drevesca in njihovo okrasje. Najpogostejši vir vžiga božičnega drevesca so lučke, še posebej nizkocenovni izdelki s tankimi električnimi vodniki, ki se pregrejejo, če so lučke dalj časa vključene.
Zagorijo lahko vsi okraski, ki so v bližini vira vžiga, najbolj pa tisti iz naravnih materialov, na primer iz suhega rastlinja, vejevja, storžev, papirja in vate. Zaradi velikosti plamena in hitrega požarnega preskoka na okoliške predmete so požari na božičnih drevescih oz. novoletnih jelkah nevarnejši od gorečih venčkov.
Preprečite praznične požare
A s pravilnim ravnanjem se da preprečiti, da bi imeli pokvarjene praznike. Adventni venček s svečami in smrečico z lučkami postavite:
- najmanj en meter od peči, štedilnikov, luči, električnih radiatorjev, okenskih zaves in drugih gorljivih snovi, na primer omar;
- nikoli ob edini izhod iz prostora ali tako, da se smrečica lahko prevrne; to je še posebej pomembno, če imate doma hišne ljubljenčke;
- adventni venčki naj bodo na negorljivi podlagi, namesto svečk je varneje, če uporabljate lučke na baterije;
- če uporabljate svečke, pa jih redno menjavajte, preden pogorijo do dna;
- morebitne svečke naj bodo v negorljivih podstavkih (na primer steklenih), ki naj bodo tako visoki, da plamen ne more zajeti zelenja ali okrasja v bližini; priporočljivo je tudi, da venček iz naravnega materiala pred prižiganjem sveč zmočite z vodno prho;
- svečke ali lučke na adventnem venčku oziroma smrečici pa naj gorijo le, če ste v bližini. Gasilci pri nakupu lučk svetujejo, da ne kupujete nizkocenovnih izdelkov, ki imajo tanke električne vodnike in so zato nevarni. Lahko se namreč pregrejejo in povzročijo požar.
Gasilni aparat na dosegu roke
Tudi za uspešno gašenje požarov na novoletni jelki ali adventnem venčku je pomembno, da je v bližini gasilnik. Najprimernejši so tisti na peno ali vodno meglo, ki uspešno pogasijo tudi lučke pod napetostjo, pri gašenju pa naredijo najmanj škode. Pomembno pa je znati oceniti, kdaj ogenj še lahko gasite sami.
Kdaj poklicati gasilce?
Če kljub vsem preventivnim ukrepom zagori, sploh v dimniku, takoj pokličite številko 112 (regijski center za obveščanje) in sporočite potrebne podatke. O požaru obvestite vse stanovalce. Ti morajo zapustiti stanovanje, saj je nevarnost za nastanek strupenega ogljikovega monoksida zelo velika. Če je v prostoru dim, v prostor ne vstopajte. Odstranite vse gorljive predmete iz bližine dimnika. Ne odpirajte dimniških vratc. Ognja nikoli ne gasite z vodo, saj je to zelo nevarno.
Tudi če zagori samo jelka, je treba poklicati gasilce, saj bo po vžigu jelke požar hitro napredoval po višini in oddajal veliko toplote. S tem se bodo vnele gorljive snovi ob jelki. Požar je zato lahko že kmalu neobvladljiv, tudi če ga gasite z gasilnikom.
Veliko previdnosti ob prižiganju prazničnih luči in kuhanju prazničnih jedi ter lepe praznike!
Promocijski članek
