Piše: P.T.
Inšpektorji so od 1. do vključno 7. marca opravili 3754 nadzorov v zvezi z obvladovanjem epidemije, pri čemer so izrekli 12 prekrškovnih sankcij, 404 opozorila in 164 upravnih ukrepov. Spoštovanje ukrepov je nadzirala tudi policija, ki pa je od 4. do vključno 10. marca obravnavala 1140 prekrškov, kar je približno 20 odstotkov manj kot teden prej.
Kot je pojasnil Krek, na svetovnem nivoju število okužb raste, podobno se dogaja tudi v Evropi, in sicer predvsem zaradi novih različic koronavirusa, tako da počasi drsimo v nov epidemični val. Pri tem po njegovih besedah vsi upamo, da ga zaradi cepljenja ne bo, toda številke napovedujejo drugače. Tudi v Sloveniji, kjer je aktivno okuženih približno pet ljudi na tisoč prebivalcev, se trend kljub nekoliko boljšim rezultatom v zadnjih dneh še ni obrnil, je pojasnil.
V teh dneh po njegovih navedbah opažajo stagniranje števila okužb, ki rahlo drsi navzdol. Kot je spomnil, je bilo podobno že novembra, ko pa je po stagnaciji ob koncu preteklega leta število okužb znova začelo naraščati. “Bojimo se, da bo zdaj podobno, zato je pomembno, da vztrajamo pri ukrepih, da smo še bolj pozorni na ukrepe in zmanjšujemo prenos virusa, kajti virus se prenese samo, če mu damo možnost,” je poudaril direktor Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ).
Poudaril je, da je treba še vedno nujno upoštevati vse previdnostne ukrepe, in to še veliko bolj zaradi prisotnosti treh novih različic koronavirusa, ki so hitreje prenosljive. Ob tem je opozoril na velik delež okužb z novimi, hitreje prenosljivimi različicami koronavirusa na Češkem in Slovaškem, pa tudi v naši bližini, v italijanski Furlaniji-Julijski krajini, kjer so sprejeli stroge ukrepe in tudi zaprli šole.
Po Krekovih navedbah pri nas še vedno vztrajamo pri odprtju šol, se pa število okuženih v šolah počasi povečuje. “Bomo videli, kakšen bo razvoj naprej. Če se bodo stvari poslabšale, bo treba morda sprejeti kakšne dodatne ukrepe,” je dejal. Če je naš cilj, da otroci končajo šolsko leto v razredih, moramo po njegovih besedah previdno sproščati dejavnosti in se dosledno držati navodil v šolah, prav tako je treba pazljivo ravnati pri druženju zunaj šolskega časa, tudi pri obšolskih dejavnostih se morajo držati priporočil NIJZ.
Na vprašanje, ali morajo maske nositi učenci tudi pri športni vzgoji znotraj in zunaj, je odgovoril, da je zelo jasno, da morajo otroci nad 11 letom starosti nositi maske kjerkoli v šolskem procesu.
Med drugim je Krek izpostavil tudi pomembno vlogo cepljenja vseh pedagoških delavcev. Vse tiste, ki se zanj še niso odločili, je pozval, da to storijo v dobro otrok, sebe in svoje družine.
Tudi omejitev gibanja ponoči je po njegovem mnenju smiselna v kontekstu tega, da “ne želimo preveč sproščati, ker če bomo preveč sproščali, bomo morali tudi šole zapirati”. Ta omejitev je po njegovih navedbah eden od ukrepov, ki manj prizadene prebivalstvo, gospodarstvo, otroke, hkrati ima pa nekaj pozitivnih rezultatov.
Glede razhajanj med podatki o dobavljenih in porabljenih odmerkih cepiva proti covidu-19 je Krek pojasnil, da zaradi administrativnega dela na cepilnih mestih traja, da zabeležijo podatke o cepljenju. Ta teden bodo po njegovih napovedih poskušali posodobiti spletno stran, da bodo podatki bolj ažurni.
Če bo cepivo, ki ga je razvilo ameriško podjetje Johnson & Johnson, danes prejelo zeleno luč Evropske agencije za zdravila, po Krekovih besedah računajo, da ga bodo dobili v prvih tednih aprila, pričakujejo pa 200.000 odmerkov tega cepiva.
Glede možnosti, da bi tisti, ki so covid-19 že preboleli, prejeli samo en odmerek cepiva, četudi sta sicer potrebna dva, je Krek pojasnil, da je narejenih nekaj študij, po katerih bi lahko prebolevniki po šestih mesecih prejeli samo še dodatno dozo. O tem predlogu se po Krekovih besedah še niso dokončno odločili, ga pa ocenjuje kot dobrega, ker lahko ob pomanjkanju cepiva to zelo pomaga pri povečanju precepljenosti v populaciji.
