Sodni senat mariborskega okrožnega sodišča je svetovalcu nekdanjega mariborskega župana Marku Kovačiču zaradi domnevne poslovne goljufije danes izrekel pogojno kazen eno leto in tri mesece zapora s preizkusno dobo dveh let. Sodba še ni pravnomočna, obramba pa je že napovedala pritožbo.
Marko Kovačič, ki se ga je zaradi tesnih povezav z nekdanjim županom Andrejem Fištravcem imenovalo tudi župan v senci, se je znašel na sodišču zaradi očitkov o domnevno spornem poslovanju njegovih podjetij pred prihodom na občino. Obtožnica ga bremeni poslovne goljufije v skupni vrednosti skoraj 120.000 evrov, ker njegovo podjetje Svarog naročnikom ni dostavilo že plačanih interaktivnih tabel, in kršitve temeljnih pravic delavcev.
Sodni senat pod vodstvom Boštjana Polegeka ga je spoznal za krivega v primerih oškodovanja zasebnega visokošolskega zavoda Alma Mater Europaea – ECM, Osnovne šole Trebnje, Gimnazije Novo mesto, Nataše Hauptman in zaposlenih v Svarogu, ne pa tudi v dveh drugih primerih ECM ter domnevnega oškodovanja fakultete za gradbeništvo in geodezijo ter srednje zdravstvene šole Ljubljana.
Obdolženi je na današnjem zaključku dokaznega postopka ponovil, da nikomur ni hotel namenoma škodovati. Ponovil je, da je njegovo podjetje vrsto let uspešno poslovalo, leta 2011 pa je z nastopom gospodarske krize močno upadel promet, zato so imeli težave z izpolnjevanjem naročil. Poudaril je, da je osebno poskušal na vse mogoče načine rešiti nastalo situacijo in tako tudi zavaroval podjetje pred stečajem. “Mogoče nisem vsega naredil pravilno. Zagotovo pa napake niso bile storjene namenoma,” je dejal.
Poudaril je, da je do danes že poravnal vse obveznosti do dobaviteljev in delavcev. To naj bi želel storiti še pred sprožitvijo kazenskega pregona s strani poslovnih partnerjev, a mu razmere tega niso dopuščale. “Danes lahko pogledam vsem v oči,” je dejal.
Njegov odvetnik Sandi Vukovič iz odvetniške pisarne Zečević je dodal, da je do dolgov prišlo iz objektivnih razlogov, ker družba ni imela sredstev za poplačilo obveznosti, nikakor pa ne zato, ker bi se njegov klient želel osebno okoristiti. “Obdolženi nikoli ni prevzel nobenih obveznosti, ki jih ne bi želel na koncu izpolniti,” je zatrdil.
Izpostavil je, da si Kovačič kljub 100-odstotni zaposlitvi v Svarogu med letoma 2008 in 2012 ni izplačeval plače, kasneje pa je dobival plačila samo zaradi sposobnosti najema bančnega posojila. Denar za zagotovitev likvidnosti podjetja naj bi si izposojal tudi od svojcev in prijateljev.
Tožilka Romana Kac temu ni verjela, saj meni, da je Kovačič pri izplačilih dajal prednost sebi namesto upnikom. Med letoma 2011 in 2014, ko so se dolgovi kopičili, naj bi si z računa Svaroga nakazal skupno 37.000 evrov, podjetju pa vrnil slabo polovico tega denarja. “Dejstvo je, da interaktivne table, ki so bile vnaprej plačane, niso bile dobavljene, naročniki pa so dobili le izgovore,” je dejala.
Zaradi dosedanje nekaznovanosti obdolženega in časovne oddaljenosti spornega ravnanja je predlagala le kazen opominjevalne narave. Po njenih ocenah bi bila primerno leto in pol pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo treh let.
Predsednik sodnega senata Boštjan Polegek je v obrazložitvi sodbe povedal, da ni mogoče dvomiti v težke okoliščine poslovanja Svaroga v obravnavanem obdobju. “A poslovanje je treba prilagoditi spremenjenim okoliščinam, na primer sprejemati manj naročil ali pa le tista, ki jih je mogoče v dogovorjenem roku izpolniti,” je poudaril. “Verjamemo, da ste si konkretno prizadevali za ohranitev poslovanja svojega podjetja, a to ne se ne sme delati na škodo drugih,” je dodal.
