“S cmokom v grlu sporočam, da bodo že tako nizki honorarji v letu 2021 nižji za petnajst odstotokov. Veliko ali malo? Kakor komu. A za preživetje gre,” je zapisal v pismu odgovorni urednik časopisov Delo in Slovenske novice, Bojan Budja. Lastnik časopisne hiše Delo je tajkun Stojan Petrič, hkrati tudi lastnik Kolektorja, ki je ob nakupu Deja poskrbel, da je odšlo še nekaj tistih novinarjev, ki so skrbeli za pluralizem. Očitno so ljudje spregledali njihov pristranski način pisanja in jim več ne zaupajo.
Odgovorni urednik Dela in Slovenskih novic Bojan Budja je v pismu, ki ga je namenil zunanjim sodelavcem napisal, da zna biti leto 2021 še veliko težje. “Časopisom pač razmere niso naklonjene, naklade bodo še naprej padale, težav z raznosom bo vse več, tudi oglaševalskega denarja bo vse manj. To pa sta edina vira prihodkov naše in vaše medijske hiše,” je zapisal. V nadaljevanju je tudi zapisal, da si tanjšanja časopisov v tem času ne morejo privoščiti, zato bodo dobršen del bremena prevzeli zaposleni, del pa žal tudi zunanji sodelavci. Proti koncu je sicer tudi zapisal, da so še vedno najbolj brani časopis, tako v tiskani kot v spletni izvedbi, ekipo pa spodbudil, da ji prav nič ne pride do živega. Časopisna hiša Delo je sicer v lasti Stojana Petriča, ki je tudi lastnik Kolektorja.
Nedvomno znajo nižji honorarji ekipi priti do živega. “Edina možnost preživetja nadaljnjih petih let je fuzija obeh časopisov, adaptacija uredniškega politike in posledično 50-odstotno zmanjšanje stroškov dela ter dvig storilnosti,” je predlagal Bojan Požar in pristavil: “Ali pač, da jih reši drugi tir, torej državni gradbeni posli.” Petričev Kolektor je namreč prisesan na drugi tir. Jože Biščak pa je opozoril na dejstvo, da se v vseh slovenskih medijih piše isto. “Teksti so povsod naklonjeni progresivnim ideologijam. Prvi slovenski dnevnik, če govorim o dnevnem časopisju, ki se bo nagnil na desno sredino ali h konservativizmu bo zmagovalec,” je zapisal. Večina branilcev svobode medijev niti ni opazila brutalne intervencije Petriča v uredniško politiko časnika. Odstavil je namreč odgovornega urednika Uroša Urbasa, s čemer se ni ukvarjal niti en osrednji medij. “Nič, le molk, tako kot je partijska oblast na začetku osemdesetih prek noči odstavljala urednike popularnega Teleksa,” je glede tega zapisal Bernard Nežmah. Frane Adam pa je zapisal, da je zadnje leto v Delu opažal artikulacije različnih mnenj, bilo je obdobje internega pluralizma. “Na žalost pa se je tam ta interni pluralizem ustavil, saj je vodstvo oziroma lastnik zaradi avtonomne drže odstranilo dva vodilna urednika, pa tudi nekaj novinarjev je bilo odpuščenih,” je komentiral.
Takoj po Petričevem odkupu Dela je odpuščanje zajelo nekatera znana imena iz vrst urednikov in novinarjev. Poleg Erike Repovž, ki je pokrivala gospodarsko redakcijo, so brez dela ostali tudi Ljubo Vukelič, Jelka Šutej Adamič in Maja Megla. Zaradi slednjih dveh so kulturniki podpisovali celo protestno peticijo. Odpustili so tudi dolgoletnega novinarja Dela in nekaj časa odgovornega urednika te največje časopisne hiše, Petra Jančiča. Odpuščanje kvalitetnih novinarjev in urednikov jim očitno ni prineslo nič dobrega, ljudje so namreč naveličani prebiranja ideoloških in pristranskih medijev, ki ne povejo prav nič novega, da o objektivnosti niti ne govorimo.
Sara Kovač/Nova24TV
