Poslanke in poslanci SDS, NSi in SNS so na ustavno sodišče vložili zahtevo za oceno ustavnosti, s katero zahtevajo, da Ustavno sodišče RS presodi ali so prekrškovne določbe v zakonu o gozdovih, zakonu o Triglavskem narodnem parku in zakonu o vinu, v skladu z Ustavo RS. Po mnenju vlagateljev so omenjene določbe neustavne, ker so previsoke ali pa sploh ne bi smele biti določene. Ob tem tudi izpostavljamo, da se je Ustavno sodišče RS že v odločbi U-I-183/96 opredelilo do tega, da drastične in previsoke kazni brez stvarnega in razumnega razloga pomenijo kršitve načela enakosti pred zakonom.
Poslanke in poslanci v zahtevi za oceno ustavnosti tako izpostavljajo, da je v Zakonu o vinu določeno, da se lahko z globo od 650 evrov do 6.500 evrov kaznuje vsaka fizična oseba, manjši pridelovalec, ki obdeluje od 0,1ha vinograda do 1 ha vinograda ali izpolnjuje druge alternativno naštete pogoje (največ 10.000 kg grozdja ali 8.000 litrov vina), tudi če pridelka grozdja, mošta, vina ali drugih proizvodov ne trži, v kolikor fizična oseba kot pridelovalec ne prijavi do 20. novembra celotni pridelek in produktov pridelave iz tega pridelka, četudi je namenjen samo za lastno uporabo. Vlagatelji menimo, da je glede na to, da prijava pridelka po teh določbah zakona nima nobene posebne vloge, ker gre za izpolnjevanje uradniških evidenc, kazen nesorazmerno visoka.
Druga prekrškovna določba, ki jo vlagatelji izpodbijamo, je določena v zakonu o gozdovih, in se nanaša na to, da kadar posameznik izvaja pašo v gozdu, ko to ni dovoljeno z gozdnogojitvenim načrtom, lahko prejme globo od 400 evrov do 800 evrov. Pri tem pa vlagatelji zahteve izpostavljamo, da pojem »paša« ni definiran niti v Zakonu o gozdovih, niti v kateremkoli drugem zakonu. Tako ni jasno opredeljeno, kašno ravnanje je prepovedano in sankcionirano. Posameznik tudi ne more vedeti, na kašen način in koliko časa se dejanja katerekoli živali razumejo pod pašo.
Vlagatelji izpodbijamo tudi določbe zakona o gozdovih glede nespoštovanja določil o knjigovodski listini, ki mora spremljati gozdne lesne asortimente, ki so naloženi na katerokoli prevozno sredstvo. Globa za nespoštovanje določil o knjigovodski listini je določena na 2.500 evrov do 50.000 evrov za pravne osebe, posameznike, ki samostojno opravljajo dejavnost ali samostojne podjetnike posameznike. Prav tako je globa določena za posameznike – fizične osebe od 300 evrov do 5.000 evrov, če prevažajo gozdno lesne sortimente brez knjigovodske listine ali knjigovodske listine ne vroči na vpogled. Globe za omenjeni prekršek so po višini identične kakor za sečnjo na črno oziroma kot za sekanje gozdnega drevja brez odločbe ali v nasprotju z njo, kar pomeni, da je prevoz brez knjigovodske listine oziroma z napačnimi ali nepopolnimi podatki po teži popolnoma enak prekršek kot pa sekanje gozdnega drevja brez ustrezne odločbe, kjer gre za dejanski poseg v naravo in za okoljsko škodo. Poleg tega najvišja kazen pomeni tudi več kot 40 kratnik najvišje možne vrednosti lesa, ki se lahko prepelje z enim prevoznim sredstvom.
Vlagatelji kot neustavno izpodbijamo tudi globo, določeno v Zakon o Triglavskem narodnem parku. V tem zakonu je določena globa od 500 do 3.000 evrov za prekršek, če posameznik vozi, ustavlja, parkira motorno vozilo v naravnem okolju Triglavskega narodnega parka, razen če gre za vožnjo, ki je dovoljena po 43. točki prvega odstavka 13. člena zakona. Posameznik, ki torej parkira v naravnem okolju Triglavskega parka ali se vozi oziroma samo ustavlja z motornim vozilom, je lahko oglobljen z globo od 500 do 3.000 evrov, obenem pa se mu lahko zaseže predmet, s katerim je bil prekršek povzročen. Vlagatelji zahteve se strinjamo, da mora biti v Triglavskem narodnem parku predvidena omejitev vožnje in parkiranja za motorna vozila, vendar bi morala biti višina globe za takšne prekrške določena sorazmerno z varovanjem javne dobrine in primerljiva z globami za podobne prekrške oziroma bistveno nižja od glob, ki se izrekajo za prekrške, ki v večji meri posegajo v varovane dobrine. Predpisana globa za takšen prekršek v tej višini, ki sam po sebi v večini primerov niti ne povzroči škode (oziroma jo povzroči zanemarljivo malo) v Triglavskem narodnem parku, se vlagateljem zdi nesorazmerna, kajti predpisana je minimalna globa vsaj 500 evrov, tudi če naravno okolje Triglavskega narodnega parka sploh ni poškodovano. Vlagatelji ob tem menimo, da je določilo problematično tudi zato, ker posamezniki niti niso vedno informirani o tem, da se nahajajo na območju Triglavskega narodnega parka, saj table z opozorili in obvestilom, kje se nahajajo, niso postavljene po vsem območju. Prav zato se posameznik morda tudi ne zaveda, da je na območju parka, kjer velja poseben režim vožnje, ustavljanja in parkiranja in kjer lahko prejme bistveno višje globe kot v naravnem okolju, ki ne sodi v Triglavski narodni park.
Vlagatelji zahteve predlagamo absolutno prednostno obravnavo zadeve, saj gre za globe, ki se nanašajo na veliko število fizičnih oseb (pri globah v zvezi z knjigovodsko listino celo za gospodarske subjekte) in bodo tem osebam globe izrečene dokončno in pravnomočno.
Vir: PS SDS
