V globinah Kaninskega pogorja so v minulih letih opravili številne jamarske in hidrološke raziskave. Predstavili so jih na petkovi novinarski konferenci v Bovcu, posvečeni tudi 60. obletnici prve jamarske odprave na območju. Po zadnjih ugotovitvah je na Kaninu več kot desetina vseh na svetu znanih jam, ki sežejo več kot 1000 metrov v globino.
Na petkovem dogodku so predstavili ugotovitve raziskav desetih brezen, jam in jamskih sistemov, v katerih so poleg sedmih slovenskih jamarskih društev sodelovali še jamarji iz poljskega Krakova in član italijanske odprave.
Veliko novih jam so odkrili v Rombonskem jamskem sistemu, ki je sedaj z več kot 20 kilometri dolžine četrti najdaljši v Sloveniji. Uspešni so bili tudi v Skalarjevem breznu, kjer se nadejajo, da bi lahko našli povezavo s sistemom Mala Boka. To bi pomenilo, da so odkrili najglobljo jamo v Evropi.
“Na Kaninu imamo to priložnost, da so apnenci dvignjeni visoko, na 2500 metrov, medtem ko je Bovška kotlina relativno nizko (…) Med tema dvema točkama je kar 2100 metrov višinskega potenciala. Glede na vhod v Skalarjevo brezno, ki je na kar visoki nadmorski višini za Kaninske pode, 2335 metrov, bi ob združitvi s sistemom Mala Boka dosegli globino 1900 metrov, kar bi bilo tudi za evropske razmere maksimalni izplen,” je povedal Jure Tičar iz Jamarskega kluba Brežice, ki je v zadnjih letih raziskoval to brezno.
Na dogodku so se predstavili tudi sodelavci Inštituta za raziskovanje Krasa, ki so letos ugotavljali, kam se stekajo vode s Kaninskih podov. Z obarvanjem vod globoko v jamah so ugotovili, da se večinoma stekajo k slapu Boka.
Prihodnje leto bo sicer minilo 60 let od prve organizirane jamarske odprave na tem območju, ki jo je vodil znameniti raziskovalec tega področja Jurij Kunaver.
“Nihče si ni predstavljal (kaj se skriva pod površjem, op.a.), čeprav smo prišli na Kanin z nekaj izkušnjami z Malih podov v Kamniških Alpah, pod Skuto (…). Sem smo prišli z mlado generacijo, jaz sem bil edini malo starejši, ker sem si izbral Kaninsko pogorje za doktorsko disertacijo,” je na petkovem dogodku povedal Kunaver, ki bo prihodnje leto dopolnil 90 let.
Kunaver se je na Kanin prvič odpravil leta 1961, nato pa dve leti kasneje začel prve odprave v podzemlje. Danes to območje raziskujejo številna jamarska društva. Registrirali so že več kot 800 jam, najdlje v globino pa med odkritimi sistemi seže jama Čehi II s 1505 metri razlike med nadmorsko višino vhoda in najnižje točke.
