Piše: M. Bo., STA
Ministrstvo za finance bo obveznice za državljane oziroma t. i. ljudske obveznice izdalo 1. februarja z ročnostjo treh let. Ker so bili državljani doslej že dvakrat razlaščeni, nas je zanimalo, s čim jamčijo, da bo tokrat drugače.
S čim jamčijo, da obveznice ne bodo ponovno zaplenjene – morda člani vlade z osebnim premoženjem, smo na tiskovni konferenci vprašali ministra za finance Klemena Boštjančiča, ki je bil sicer imenovan nedavno tudi za podpredsednika vlade. Kako naj ljudje zaupajo, glede na to, da so bili razlaščeni prvič v primeru NKBM in drugič v primeru podrejenih obveznic v NLB?
»Vesel bi bil, da bi ljudje, ki so tiste odločitve sprejemali, prevzeli odgovornost, vsaj politično. Na žalost pri politikih ni tako. To vprašanje je namenjeno kar nekaj politikom, ki so še danes zelo aktivni v politiki in so takrat podpirali ali pa pozivali prebivalce k nekim transakcijam, za katere se je kasneje izkazalo, da niso bile optimalne. Mi kot ministrstvo za finance se še danes s tem ukvarjamo in imamo težave za nazaj,« je dejal minister za finance Klemen Boštjančič in dodal, da so glede »podrejencev« zelo blizu priprave novega predloga zakona, v katerem bomo to naslovili.
Tveganja le na borzi
Pri novih obveznicah pa po njegovih besedah določena tveganja sicer so, ampak le v primeru, če bo nekdo hotel obveznice predčasno prodati in bo z njimi trgoval na borzi; takrat bosta ceno seveda določila ponudba in povpraševanje. Tveganja, da obveznosti države po poteku ročnosti ne bi bile izplačane, pa po njegovih zagotovilih ni. Državna sekretarka z ministrstva za finance Nikolina Prah je ob tem poudarila, da obstaja razlika med državnimi obveznicami in delnicami; pri prvih za izplačilo vložka in obresti jamči država, pri drugih pa izdajatelj ne jamči za kakršno koli povračilo vložka, dobički so odvisni od dobrega poslovanja družbe.
Na vprašanje, ali se je vlada za izdajo obveznic odločila zato, ker je država pred bankrotom, pa je minister odgovoril: »Sploh se mi ne zdi vredno na taka neumna vprašanja ali pomisleke odgovarjati. Več operiram s številkami in konkretnimi podatki, tako da … gre za neke populistične izjave, ki niso vredne komentarja.«
Sicer pa so na novinarski konferenci povedali, da z izdajo obveznic ne ciljajo le na zadolževanje oz. na učinkovito upravljanje državnega dolga, temveč želijo tudi prispevati k razvoju kapitalskega trga v Sloveniji in k večjemu finančnem opismenjevanju prebivalcev. Malim vlagateljem, ki imajo pogosto prihranke le v bankah – teh vlog je po zadnjih podatkih Banke Slovenije za okoli 29 milijard evrov – ponujajo alternativo z višjim donosom, pri čemer lahko z naložbo v državne obveznice dosežejo večjo razpršenost in zmanjšajo tveganje. Cilj je tudi spodbujanje trajne participacije fizičnih oseb v takšnih instrumentih.
Podrobnosti glede obveznic
Ljudske obveznice bodo izdane 1. februarja, obseg izdaje bo 250 milijonov evrov, obrestna mera pa 3,4 odstotka. Vpis bo potekal med 1. in 16. februarjem. Minimalni znesek vpisa bo 1000 evrov, maksimalni pa 100.000 evrov, pri čemer bo v primeru presežnega vpisa lahko število obveznic, ki bodo dodeljene posameznemu vlagatelju, manjše od vpisanega zneska, vendar ne manj kot 1000 evrov. Obveznice bodo dostopne na 186 vpisnih mestih po vsej državi, in sicer prek petih distributerjev: NLB, Nova KBM, BKS, SKB in Ilirika. Ko bodo obveznice uvrščene na trgovanje na Ljubljanski borzi, bodo prosto prenosljive in jih bo lahko kupil kdorkoli. Za nakup obveznic bo treba odpreti trgovalni račun. »Ob tem naj povem, da so tako Centralna klirinško depotna družba kot vsi distributerji v imenu večje dostopnosti zelo oklestili stroške. Ti zdaj v povprečju znašajo okoli 20 evrov za naložbo v višini 10.000 evrov,« je dejal minister. Glede dohodnine pa je dejal, da bodo obresti obravnavane enako kot obresti iz denarnih depozitov pri bankah in hranilnicah. »To pomeni, da te obresti, skupaj z obrestmi iz denarnih depozitov, ne bodo obdavčene do višine 1000 evrov,« je pojasnil.
