Piše: Metod Berlec
O aktualnem družbenopolitičnem dogajanju v Sloveniji, Evropi in svetu smo se pogovarjali s političnim analitikom, komentatorjem, gospodarskim svetovalcem, strokovnjakom za tržno in medijsko komuniciranje ter lobistom Milošem Čiričem.
Biografija
Miloš Čirič zase pravi, da je po prepričanju Belokranjec, po življenjski usmeritvi študent. Po koncu študija se je usmeril na področje metod vodenja in komuniciranja. Delovne izkušnje je nabiral najprej v politiki, nato pa v gospodarstvu, kjer je kasneje postal svetovalec tako menedžmentu kot sindikatom (treba je spoznati obe strani, če želiš biti uspešen!). Je avtor in soavtor ter predavatelj programov s področja komuniciranja, upravljanja sprememb, grajenja zaupanja, osebnega razvoja, networkinga in lobiranja. Kot gostujoči predavatelj je predaval na številnih univerzah po jugovzhodni Evropi. Kot lobist je delal na prevzemanju in obrambi podjetij, zniževanju davkov, spreminjanju zakonov in podobno. Bil je svetovalec mnogim ministrom v vladah in županom na območju nekdanje Jugoslavije. Je osebni »coach« in mentor mnogih uspešnih posameznikov, a za svoj največji profesionalni uspeh šteje spoznanje, da za uspeh potrebuješ pomoč drugih in da jo lahko dobiš, če ti nekaj storiš zanje.
DEMOKRACIJA: Gospod Čirič, za začetek vprašanje, ali ste še svetovalec ministra za gospodarske dejavnosti in tehnologijo Zdravka Počivalška?
Čirič: Za kaj takega sva mnogo premalo v stikih. Sem mu pa vedno na voljo, ko želi predebatirati kakšno svojo idejo, in včasih mu posredujem tudi kakšno svojo. V takšnih pogovorih z ljudmi, kot sem jaz, ki nismo neposredno vpeti v vsakodnevno politiko, a imamo dober pregled nad dogajanjem pri nas in v svetu, dobi boljšo sliko, kaj njegovi pogledi in ideje pomenijo.
Pri njem mi je všeč ta neposrednost in borbenost – takšni ljudje premikajo stvari naprej.
DEMOKRACIJA: Ali še brezplačno vodite delovno skupino za konopljo, kot smo lahko brali sredi prejšnjega leta …
Čirič: Lahko bi rekli tako. Zakon je namreč vsebinsko narejen že nekaj mesecev in čaka na nomotehnično ureditev. V nasprotju z drugimi predlogi je naš usmerjen v ustvarjanje okvirjev, ki bi omogočili ustvariti novo gospodarsko panogo in resničen razvoj te industrije. Ključni cilji, ki jih je Počivalšek postavil pred nas, so: Prvič, ustvariti okvir, ki bo omogočil, da do konca tega desetletja s konopljo in z njenimi izdelki ustvarimo milijardni biznis. Želimo, da bi Slovenija postala središče za uvoz surovinskih sestavin in pomemben predelovalec na evropskem trgu. Drugič, z njim želimo pospešiti razvoj demografsko ogroženih območij, da bi ljudje, ki tam živijo, imeli več možnosti za zaposlitev v panogi s visoko dodano vrednostjo, ki omogoča boljše plače in ima velik razvojni potencial. Ker ta panoga potrebuje tudi veliko visoko usposobljenih ljudi, želimo s tem tudi izboljšati izobrazbeno in dohodkovno strukturo tam živečih in delujočih ljudi. Tretjič, z njim želimo ustvariti nov davčni vir. Če želimo npr. zmanjševati obremenitve na plače in ob tem ohraniti ali še povečati družbeni standard, moramo kreirati nove panoge, ki bodo zagotavljala nove davčne prihodke. Četrtič, z njim želimo zagotoviti tudi vir dodatnega financiranja za organizacije, ki se ukvarjajo s preventivnimi programi in aktivnostmi za zmanjševanje posledic zlorabe drog, ki so najpomembnejši člen uspešnega boja proti drogam.
DEMOKRACIJA: Kako pa gledate na to, da vas skušajo v vam nenaklonjenih medijih diskreditirati, češ, »glejte ga, lobista …«? Skratka, to naj bi bilo nekaj nadvse spornega …
Čirič: Če odmislimo človeško zlobo, je to bolj posledica nevednosti, kaj lobiranje sploh je in kako poteka, koliko analitskega dela je v to vključenega. Pri tem velja pravilo, da je en evro za analitiko vreden desetih za lobiranje.
Glede mojega dela pri konoplji pa gre tudi za ocenjevanje na podlagi lastnih vzgibov. Sam dolga leta skoraj polovico svojega časa namenjam družbeno koristnim aktivnostim, ki jih opravljam brezplačno. Tudi ta je ena takšnih. Nasploh smo lobisti zelo primerni za iskanje rešitev v tako kompleksnih zadevah, kot je ta, kjer je treba iskati zadovoljitev interesov številnih deležnikov.
DEMOKRACIJA: Kako je s tem v tujini? Vemo, da recimo v ameriški prestolnici Washingtonu ali recimo v Bruslju, kjer je glavni sedež evropskih institucij, deluje na tisoče lobistov …
Čirič: Drži. V tujini se zavedajo koristnosti tega, če je to transparentno. Lobisti namreč opravijo analitsko delo namesto odločevalcev. V bistvu je idealno, če se pri odločevalcu soočijo lobisti nasprotujočih si strani, saj s tem lahko brezplačno dobi izjemen uvid v posledice posameznih odločitev. Pri nas je v resnici problem bolj to, da k odločevalcem pride premalo pravih lobistov in preveč tistih, ki za imenom samo prikrivajo resnične aktivnosti, ki s tem nimajo nikakršne zveze.
DEMOKRACIJA: V preteklosti ste precej delovali in svetovali v tujini. Kako je s tem v času epidemije novega koronavirusa?
Čirič: Žal je to z izjemo nekaj mentorstev v epidemiji skoraj povsem zamrlo. Tako je recimo program inovacijskega mentorstva, ki ga je pripravil Philippe Mariani, CEO Sophia Antipolis (Nica, Francija), ki je največji tehnopolis v Evropi in v katerem sodelujem, zamrznjen do konca koronakrize.
DEMOKRACIJA: V zadnjih desetletjih se je veliko govorilo o tem, da se svet čedalje bolj globalizira. V družboslovni znanosti so se oblikovale celo tri šole mišljenja, s katerimi se skušajo konceptualizirati, razumeti globalizacija, vzroki zanjo in posledice, ki jih prinaša, ter njihov odnos do nacionalne države. Na podlagi tega govorimo o hiperglobalizatorjih, skeptikih in transformacionistih … V kolikšni meri je po vašem mnenju epidemija koronavirusa ustavila globalizacijo? Ali pa to pomeni samo začasen zastoj?
Čirič: To je neustavljiv proces. Dejansko je prišlo samo do začasne upočasnitve in prestrukturiranja. Je pa obdobje naslednjih treh do petih let ključno za to, kako bomo živeli v prihodnje. Prestrukturiranje, ki sem ga prej omenil, bo namreč zelo spremenilo konkurenčnost posameznih gospodarstev. Kdor bo to zamudil, se bo še dolgo kesal. Situacija je precej podobna politični ob času osamosvajanja, le da gre zdaj bolj za gospodarsko. Kaj pomeni zamuditi priložnost, zelo dobro vedo Katalonci. Zato je tudi tako pomembno, kdo bo sestavljal novo vladno koalicijo.
DEMOKRACIJA: No, če preideva na slovensko notranjepolitično sceno . Predsednik prve demokratično izvoljene slovenske vlade Lojze Peterle je v intervjuju za zadnjo številko revije Demokracija dejal, da »tistega meta puške v koruzo ne bi kazalo prav hitro pozabiti, ker politično ni nedolžen«. Naj ga še naprej citiram: »Zgodil se je, ker Šarčeva koalicija ni bila sposobna vladati, zgodil se je v vzponu zdravstvene krize in ob napačni predpostavki o predčasnih volitvah. Namesto da bi se ukvarjali s Slovenijo, so se sami s seboj.« Se strinjate z njim?
Čirič: Ima prav. Razumevanje duha časa in okoliščin, o katerem sem namigoval že pri prejšnjem vprašanju, je izjemnega pomena. Takrat je bil čas, ko bi morali potisniti razlike v ozadje in se vsi posvetiti reševanju. Tako bi bila cena, ki smo jo za to plačali, mnogo nižja. Če te vlade ne bi bilo in bi šli na volitve, bi bila cena skoraj gotovo še mnogo višja.
Tudi nasploh veliko preveč časa in energije porabljamo za medsebojne boje in intrige. Ni mi znana država, ki bi ji uspelo narediti resne premike v takem ozračju. Morali se bomo naučiti več sodelovati in biti bolj strpni.
DEMOKRACIJA: Se pravi, da je bilo odgovorno in državotvorno, da so stranke, kot so SDS, SMC, NSi in DeSUS, oblikovale novo vlado?
Čirič: Še kako državotvorno! Pa ne mislim samo zaradi spopadanja z zdravstveno krizo. Vsaj tako pomembne so reforme in poenostavitve, ki jih uvajajo, ter vrsta projektov, ki so se začeli po dolgem čakanju odvijati. Sicer pa je dovolj, da prisluhnete županom. V mojem Črnomlju bomo npr. končno dobili novo šolo. Takšnih za ljudi, še posebej na podeželju, zelo pomembnih projektov, ki so se začeli izvajati šele sedaj, je res veliko.
DEMOKRACIJA: Vlada je konec lanskega leta skozi državni zbor uspešno spravila deseti protikoronski sveženj ukrepov pomoči prebivalstvu in gospodarstvu. Se pravi, da je v slabih dveh letih opravila veliko delo. Če se ne motim, ste vi v preteklosti svetovali že ministrom različnih vlad. Kakšna je vaša ocena sedanje vlade? Tudi v luči končanega predsedovanja Svetu EU …
Čirič: Korektna ocena mora vedno upoštevati razmere, v katerih ocenjevani deluje, in ljudi ter vire in informacije, ki jih ima na razpolago v trenutkih odločanja. In seveda v primerjavi z drugimi. Pod črto, naredili so mnogo več, kot sem sam pričakoval. Seveda so področja, s katerimi nisem zadovoljen, kjer bi bilo mogoče narediti več ali bolje. A to je vedno tako. In pri vsakem. Vsekakor pa menim, da so ob upoštevanju prej navedenega zelo dobro delali.
DEMOKRACIJA: Kako bi na drugi strani ocenili levo opozicijo, se pravi SD, LMŠ, Levico in SAB, ki se združujejo v t. i. koalicijo KUL, ki je z interpelacijami, ustavno obtožbo in s konstruktivno nezaupnico ter še s čim skušala zrušiti to vlado?
Čirič: Mislim, da imajo napačno strategijo. Sicer je res, da vsaka opozicija poskuša zamenjati vlado. Res pa je tudi to, da ni pametno delovati samo destruktivno. S takšnim pristopom si gotovo niso delali usluge pri neopredeljenih volivcih.
Pri nekaterih imam občutek, da delujejo kot mentalne nepremičnine, da so preprosto obstali v nekem času in v nekem sentimentu. Pa to mislim na širše od same politike. Kot bi jim procesorji še vedno delovali v okolju računalnikov, ki smo jih imeli pred desetimi leti.
DEMOKRACIJA: Se motim, če rečem, da nekaj mesecev pred volitvami v koaliciji KUL nimajo kaj pokazati volivcem, saj so nespametno in ideološko omejeno nasprotovali tudi ukrepom, ki so nedvomno reševali življenja in lajšali položaj vseh ljudi ter seveda tudi gospodarstva …
Čirič: Totalna vojna je simpatična samo »vernikom« …
DEMOKRACIJA: V preteklih mesecih sta bili zaradi svojega sodelovanja, delovanja v vladi posebna tarča levih medijev in t. i. globoke države stranki DeSUS in SMC. Če se najprej ustaviva pri stranki DeSUS. Kako si razlagate to, da se je vodstvo povsem podredilo ideološkim političnim pritiskom iz ozadja, medtem ko je poslanska skupina DeSUS delovala še naprej odgovorno in državotvorno?
Čirič: Mene predvsem preseneča, da je z enakim pristopom, ki je odnesel njegove predhodnike, nadaljeval kolega Ljubo Jasnič. Popolnoma jasno je namreč, da takšen razkol ne more prinesti nič dobrega stranki in da se s tem izjemno zmanjšujejo njihove možnosti na volitvah.
DEMOKRACIJA: No, tudi SMC je bila deležna posebne obravnave, če lahko tako rečem. Minister in predsednik SMC Zdravko Počivalšek se je znašel celo po lupo Nacionalnega preiskovalnega urada, a kljub temu politično preživel. Se strinjate, da se je znova pokazalo, da tranzicijska levica še danes zlorablja nekatere državne institucije za politične obračune?
Čirič: Revizije so zame dobrodošla stvar. Je pa pomembno, kako so narejene in predvsem kako se interpretirajo rezultati, ali se upoštevajo okoliščine in predvsem, kakšni so cilji. Mnogo prelahko pa se pristopa k hišnim preiskavam. To spominja na t. i. fishing, poskuse ribarjenja. Gre za upanje, da se bo vendarle kaj našlo. V takšnih dejanjih se je težko znebiti občutka politične motiviranosti. Še posebej glede na to, da se ti postopki tako dolgo vlečejo.
DEMOKRACIJA: Kot vemo, se je SMC na zadnjem kongresu v začetku decembra preimenovala v stranko Konkretno in se združila s stranko GAS, ki jo je vodil predsednik Državnega sveta Republike Slovenije Alojz Kovšca. Domnevam, da ste to preimenovanje vodstvu stranki svetovali v določeni meri tudi vi skupaj s Sebastjanom Jeretičem. Ali ni to preimenovanje nekoliko tvegana poteza?
Čirič: Preimenovanje je zelo smotrna poteza, saj tudi na simbolni ravni kaže na transformacijo stranke in je tudi skladno z osebnostjo tako Počivalška kot tudi Kovšce. Je tudi odraz tega, kar Počivalšek imenuje gospodarska mentaliteta, ki jo stranka želi vnesti v vse pore slovenske družbe.
DEMOKRACIJA: Kakšen volilni potencial pa ima nastajajoča skupna lista Povežimo Slovenijo, znotraj katere naj bi skupaj nastopile stranke Konkretno, SLS, NLS in Zeleni Slovenije?
Čirič: Zelo velik. Takšno povezovanje narekuje tudi duh časa. Če analizirate veliko večino ljudi, ki jih nervira sedanje stanje v politiki, boste videli, da je ena od stvari, ki jih najbolj moti, nesposobnost sodelovanja in način medsebojnega komuniciranja. In teh ljudi je več kot 60 odstotkov!
V tem projektu sodelujem od samega začetka. V njem se povezujejo ljudje desne, leve in liberalne orientacije. Sodelujejo ljudje, ki imajo, kot vidite, različne ideološke poglede in ki so bili včasih celo nasprotniki. Zato včasih ni enostavno doseči dogovora. A se skozi razprave učimo sodelovanja in strpnosti. To je mogoče zato, ker so svoj ego dali v ozadje s ciljem, da skupaj premaknemo stvari na bolje. In ni naključje, da so privrženci gibanja Povežimo Slovenijo najbolj optimistični med vsemi. Ne glede na to, da je napovedovanje še najbolj podobno stavi, glede na trende menim, da bo gibanje doseglo dvomestno številko.
DEMOKRACIJA: Kaj pa stranka Naša dežela Aleksandre Pivec? Ta čas ji ankete kar dobro kažejo …
Čirič: Me veseli. Ker sem zelo dobro obveščen, anketam ne bi namenjal prevelike pozornosti. Pomembno pa je, da delajo še naprej z enako vnemo.
DEMOKRACIJA: Na levi strani smo pred bližajočimi se volitvami priča pojavu številnih novih gibanj, list oziroma strank. Nedavna anketa Mediane jih je zaznala, čeprav nekatere uradno sploh še ne obstajajo. Pri tem se omenja stranka Vesna, Stranka zelenih dejanj, stranka Tomaža Vesela, stranka Igorja Zorčiča in gibanje Roberta Goloba. Kakšen je volilni potencial teh novih instantnih volilnih projektov?
Čirič: Našteli ste tako tiste, ki so upoštevanja vredni konkurenti, kot takšne, ki to niso. Vsekakor pa je to brstenje dokaz, da stranke, ki sestavljajo KUL, številnim ideološko levim volivcem ne ponujajo zadovoljive izbire. Zato ni čudno, da je tudi gibanje Povežimo Slovenijo kontaktiralo precej županov in posameznikov, ki gravitirajo v levo, za skupni nastop na volitvah. To kaže na zavedanje o potrebi preseganja starih delitev.
DEMOKRACIJA: Koga pa najbolj ogroža volilni projekt Roberta Goloba »Bodi sprememba« ali nekaj podobnega? V časopisu Delu sem videl naslov »Aktivacija Roberta Goloba lahko Kulu koristi«. Postavlja se vprašanje, ali je res tako, saj se bo Golob v prvi vrsti »zažrl« v levo volilno telo!? Je pa res, da ta njegov projekt verjetno koristi t. i. globoki državi.
Čirič: Podatki kažejo, da bi Golobov projekt v tem trenutku v resnici pomenil bolj prestrukturiranje obstoječe baze Kula. Posesal bi večino LMŠ, SAB, velik del stranke DeSUS in lep del SD. Seveda pa lahko volilna kampanja še veliko spremeni.
DEMOKRACIJA: In še za konec. Letošnje leto je torej supervolilno leto. Čakajo nas državnozborske, lokalne in predsedniške volitve. Volilni boj bo v naslednji mesecih zato zelo oster, če ne brutalen. Od česa je po vaše odvisno, v katero smer se bo po letošnjem letu nagnila oziroma obrnila Slovenija? In ali bo to spet smer nazadovanja, stopicanja na mestu ali pa smer razvoja, kot smo mu bili priča v zadnjih mesecih?
Čirič: Če bo boj preveč oster, če bo brutalen, bo nizka udeležba. SDS prav gotovo vstopa v volilno leto z izjemno dobre pozicije. Vsi drugi se bomo morali zelo boriti za dober rezultat. Še posebej zato, ker ni dovolj javne pozornosti za tolikšno število interesentov.
Končni rezultat bo odvisen predvsem od tega, koliko se volivci že zavedajo, da se moramo nujno prestrukturirati, če želimo ostati vsaj konkurenčni. Če želimo živeti vsaj na tej ravni, če ne bolje, potem je to nujno. Nato pa nastopi vprašanje, kdo je tisti, za katerega je verjetneje, da bo vzpostavil okvir, ki omogoča, da razvijemo svoje potenciale. Mislim, da je precej očitno, komu je glavni fokus razvoj in komu delitev.
Sam bi najraje videl veliko koalicijo, tudi zato, ker bi sodelovanje zmanjšalo napetosti in bi lahko hitreje napredovali ter posledično bolje živeli.
