Piše: Lucija Kavčič
Sistem COBISS je informacijska infrastruktura znanosti, izobraževanja in kulture, pojasnjuje mag. Tomaž Seljak, nekdanji direktor IZUM-a. Zato je škoda, da je bil projekt širitve mreže COBISS.Net dokončno pokopan, ko je bila lani tretjič zapravljena priložnost za pridobitev 15 milijonov evrov evropskih sredstev v okviru programa IPA.
DEMOKRACIJA: COBISS.Net – za to je zagotovo slišal praktično vsakdo, ki gre kdaj v knjižnico. Prosim, povejte našim bralcem, za kakšno mrežo in projekt gre?
Tomaž Seljak: COBISS je izvirni organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalne knjižnične informacijske sisteme in regionalno mrežo COBISS.Net ter tehnološko platformo za avtomatizacijo knjižničnega poslovanja. V primerjavi s sistemi in platformami drugih ponudnikov avtomatizacije knjižničnega poslovanja zunaj Slovenije so ključne značilnosti in prednosti COBISS-a v vzajemni katalogizaciji z integriranim vodenjem knjižničnih katalogov in bibliografij ob nadzorovani kakovosti bibliografskih zapisov. Posledično so stroški obdelave knjižničnega gradiva nižji, višji pa sta kakovost in večnamenskost baz podatkov.
IZUM (Institut informacijskih znanosti) je COBISS promoviral ob osamosvojitvi Slovenije leta 1991 kot nadgradnjo predhodnega sistema vzajemne katalogizacije, v katerem je takrat sodelovalo 55 knjižnic iz vseh republik in pokrajin nekdanje skupne države. Na platformi COBISS so bili kasneje vzpostavljeni temelji avtonomnih knjižničnih informacijskih sistemov Slovenije, Bosne in Hercegovine, Črne gore, Severne Makedonije, Srbije, Bolgarije, Albanije in Kosova, ki so v nekaterih državah povezani z informacijskimi sistemi o raziskovalni dejavnosti SICRIS/E-CRIS, skupaj pa tvorijo mrežo COBISS.Net. V njej je danes 933 slovenskih knjižnic (od tega 650 šolskih) in 560 knjižnic iz drugih držav (od tega 24 šolskih), – dve manj kot konec leta 2025, razvoj nekaterih nacionalnih sistemov pa je že dalj časa blokiran.
Kako ocenjujete strateški pomen sistema COBISS za Slovenijo in regijo?
Gre za informacijsko infrastrukturo znanosti, izobraževanja in kulture. Lahko preberem, kaj je znana knjižničarka iz stockholmske univerze leta 1998 objavila v reviji Biblioteksbladet: »Čeprav ima Slovenija le dva milijona prebivalcev, ima nacionalno računalniško mrežo COBISS – kooperativni online bibliografski sistem in servisi –, ki je neprecenljiva pomoč pri širjenju znanja in informacij med prebivalstvom. COBISS predstavlja temelje slovenskih knjižnic in njihovega informacijskega sistema ter je steber znanosti, učenja in kulturnih dejavnosti.« To so prepoznale tudi knjižnice v državah Zahodnega Balkana, a je bil projekt COBISS.Net očitno preveč inteligenten in vizionarski, da bi našel svoje sistemsko mesto v izvajanju deklarirane politike vlade RS do Zahodnega Balkana. Iz letnih poročil o mednarodnem razvojnem sodelovanju je razvidno, da so za Slovenijo pomembnejši projekti gradnje vodovodnih omrežij, čistilnih naprav in sortirnic odpadkov.
“COBISS je izvirni organizacijski model povezovanja knjižnic v nacionalne knjižnične informacijske sisteme in regionalno mrežo COBISS.Net ter tehnološko platformo za avtomatizacijo knjižničnega poslovanja.”
Ali je širitev mreže COBISS.Net še vedno ena od prioritet IZUM-a, glede na to, da pravite, da širitev mreže COBISS.Net izgublja zagon?
Širitev mreže COBISS.Net je bila do leta 2010 mednarodna zgodba o uspehu slovenskega znanja; leta 2010 je bil strateški cilj IZUM-a z mednarodno razvojno pomočjo v 5–10 letih v mrežo COBISS.Net povezati vse nacionalne, splošne, visokošolske in specialne knjižnice v državah Zahodnega Balkana, v Bolgariji in na Hrvaškem, število zaposlenih pa naj bi se s 115 povečalo na 150. Žal za uresničitev naše vizije razvoja IZUM-a in mreže COBISS.Net na takratnem ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, ki ga je vodil minister Gregor Golobič, državni sekretar pa je bil Mariborčan dr. József Györkös, nismo našli podpore in leta 2011 sem protestno odstopil s funkcije direktorja IZUM-a, sledila pa sta odstopa še dveh članic vodstva IZUM-a. Kot koordinator projekta COBISS.Net sem z IZUM-om pogodbeno sodeloval še do leta 2016, a tudi novi direktor Davor Šoštarič ni uspel prepričati državnih uradnikov, da je treba spremeniti sestavo upravnega odbora IZUM-a in urediti status projekta COBISS.Net. Ker ni razumel poti za dosego naših ciljev, je v letih 2013 in 2014 politično in finančno podporo projektu blokiral minister dr. Jernej Pikalo, v letih 2015 in 2016 pa so vladni predstavniki na srečanjih EU – Zahodni Balkan zapravili še dve priložnosti za pridobitev 10 milijonov evropskih sredstev.
Kakšna je trenutna vizija razvoja IZUM-a za naslednjih pet do deset let?
Kakšna je trenutna vizija razvoja IZUM-a, ki ga brez za to potrebnih kompetenc vodi dr. Aleš Bošnjak, je razvidno iz Strateškega načrta IZUM-a za obdobje 2025–2030. Širitev mreže COBISS.Net je še vedno eden od strateških ciljev IZUM-a, a so njegove kadrovske zmogljivosti omejene na vzdrževanje in posodabljanje programske opreme COBISS in izobraževanje uporabnikov. Je pa v novem ustanovitvenem aktu IZUM-a, ki ga je vlada sprejela novembra 2025, koordiniranje razvoja in delovanja sistema in servisov COBISS v seznamu nalog IZUM-a prestavljeno s prvega na peto mesto. Vzdrževanje in upravljanje superračunalnika Vega in še nekatere druge dejavnosti so očitno pomembnejše.
Kakšni pa so konkretni rezultati projekta COBISS.Net v zadnjih petih letih?
Z vidika leta 2010 načrtovane širitve mreže COBISS.Net so rezultati porazni in zapravljeno zaupanje v projekt COBISS.Net je očitno. Iz letnih poročil IZUM-a je razvidno, da se je v obdobju 2021–2025 v državah Zahodnega Balkana in Bolgariji v COBISS.Net na novo vključilo 120 knjižnic, prikrito pa je, da se je izključilo 37 knjižnic. Do leta 2011 se spomnim izključitve samo ene knjižnice v Severni Makedoniji, a je še temu botrovala Slovenka, zaposlena na enem od njihovih inštitutov. V navedenih državah je bilo konec leta 2025 od skupno 1300 nacionalnih, splošnih, visokošolskih in specialnih knjižnic v mrežo COBISS.Net povezanih šele 538 knjižnic (41 odstotkov), na temeljih aplikacije SICRIS/E-CRIS zasnovani informacijski sistemi o raziskovalni dejavnosti pa so večinoma v slepi ulici, ker jih niso posvojila za raziskovalno dejavnost pristojna ministrstva.
V Albaniji in na Kosovu so propadla prizadevanja za vzpostavitev nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov na platformi COBISS pod vodstvom nacionalnih knjižnic, ker vlada RS ni poskrbela za vzpostavitev politične koordinacije, ki so jo resorni ministri navedenih držav predlagali že leta 2013. IZUM je zato moral odstopiti od izvirnega organizacijskega modela sistema COBISS in je le še eden od ponudnikov programske opreme za knjižnično poslovanje. V Bolgariji se je dvema knjižnicama pridružila še ena, vse druge pa so se z mednarodno razvojno pomočjo naslonile na druge sisteme. Leta 2022 pompozno, celo v dokumentarnem filmu o IZUM-u najavljena vključitev nekaterih hrvaških knjižnic v COBISS.Net je tudi propadla, ker sta IZUM in svet COBISS.Net ignorirala vlogo nacionalne knjižnice Hrvaške.
Predstavniki ministrstev za kulturo, znanost in izobraževanje iz sodelujočih držav se konferenc COBISS ne udeležujejo več, zadnje seje sveta COBISS.Net novembra 2025 pa se ni udeležil tudi nihče od direktorjev nacionalnih knjižnic, ki so ključni člani navedenega posvetovalnega organa.
Zakaj se število knjižnic, ki uporabljajo COBISS, v državah Zahodnega Balkana povečuje zelo počasi oziroma se celo zmanjšuje?
Kadrovski potencial večine knjižnic in nacionalnih centrov COBISS v državah Zahodnega Balkana je zelo omejen. Še posebno problematično je stanje v državah, kjer ni organiziranega študija bibliotekarstva. Za primerjavo: V Sloveniji ima več kot 600 knjižničarjev univerzitetno bibliotekarsko izobrazbo, na Kosovu pa ne več kot 10 knjižničarjev. Tako je tudi v Albaniji. O informatizaciji knjižnic zato marsikje odločajo lokalni vplivneži, ne pa knjižničarji. Bilo bi drugače, če leta 2013 minister Jernej Pikalo ne bi onemogočil organiziranja študija bibliotekarstva na Univerzi v Skadru po programu Univerze v Ljubljani. Poleg tega so za različne knjižnice pristojna različna ministrstva, ki praviloma med seboj ne sodelujejo. Tako je bilo tudi v Sloveniji. Če leta 1994 ne bi sprejel povabila, da se zaposlim na takratnem ministrstvu za znanost in tehnologijo ter prevzamem medresorsko koordinacijo implementacije sistema COBISS do leta 2001, danes v Sloveniji ne bi imeli enotnega knjižničnega informacijskega sistema na platformi COBISS, temveč bi imeli več med seboj nepovezanih sistemov, kot jih imajo Hrvaška in mnoge druge države.
Interesa res ni prav veliko …
Žal so predsednik vlade, resorni ministri in visoki državni uradniki v vladi RS v preteklih letih ignorirali vse predloge Civilne iniciative za rešitev strateških razvojnih vprašanj IZUM-a in projekta COBISS.Net (www.zacobiss.net) ter preprečili vzpostavitev medresorske in mednarodne koordinacije pod okriljem kabineta predsednika vlade ali ministrstva za zunanje in evropske zadeve, spremembo modela upravljanja IZUM-a in umestitev projekta COBISS.Net med strateške (prioritetne) projekte mednarodnega razvojnega sodelovanja RS in EU. Tako je bil ignoriran tudi predlog, da Slovenija za sanacijo kritičnih razmer na terenu nameni 3 milijone evrov. Ob tem pa je vlada leta 2023 za projekt čiščenja odpadnih voda v povodju Dojranskega jezera v Severni Makedoniji namenila 1.477.030 evrov, za podporo širitvi mreže COBISS.Net pa 20.000 evrov.
Kako pa se je končala načrtovana širitev z evropskimi sredstvi?
Projekt širitve mreže COBISS.Net je bil dokončno pokopan, ko je bila lani tretjič zapravljena priložnost za pridobitev 15 milijonov evrov evropskih sredstev v okviru programa IPA za Projekt COBISS.Net – III. faza: Podpora razvoju nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov držav Zahodnega Balkana in njihovi integraciji v skupni izobraževalni, raziskovalni in kulturni prostor EU (2025–2029). Direktor IZUM-a namreč ni podprl predloga, ki ga je minister za visoko šolstvo, znanost in inovacije na pobudo direktorja NAKVIS-a, dr. Francija Demšarja, poslal Evropski komisiji v začetku septembra 2024, pomoč pri lobiranju v Bruslju pa so odklonili tudi uradniki na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve ter na ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in inovacije.
“Vlada RS je leta 2023 za projekt čiščenja odpadnih voda v povodju Dojranskega jezera v Severni Makedoniji namenila 1.477.030 evrov, za podporo širitvi mreže COBISS.Net pa le 20.000 evrov.”
Kakšna je bila vloga organizacije Unesco pri projektu COBISS.Net? Opozarjali ste, da je šlo za prevaro pri obnovitvi pokroviteljstva Unesca …
Unesco je leta 2011 posvojil strateške usmeritve IZUM-a pri širitvi mreže COBISS.Net in seznam njegovih nalog po vladnem sklepu o ustanovitvi IZUM-a iz leta 2002, kategorično pa je zahteval spremembo sestave upravnega odbora IZUM-a tako, da bi ga sestavljali predstavnik vlade RS, predstavnik generalnega direktorja Unesca, predstavnik sveta COBISS.Net, predstavnik skupnosti uporabnikov iz Slovenije in predstavnik zaposlenih. S podpisom Sporazuma o preoblikovanju IZUM-a v Regionalni center za knjižnične informacijske sisteme in informacijske sisteme o raziskovalni dejavnosti pod pokroviteljstvom Unesca se je vlada leta 2012 obvezala spremeniti sestavo upravnega odbora IZUM-a, a tega do danes ni naredila, ker so spremembi sestave upravnega odbora IZUM-a najprej nasprotovali uradniki na ministrstvu, pristojnem za znanost, nato pa še aktualni direktor IZUM-a, ker mu obstoječa nezakonita sestava zagotavlja brezpogojno podporo. Strogo formalno je sporazum z Unescom začel veljati šele po ratifikaciji v državnem zboru leta 2020 na predlog ministrstva za zunanje zadeve, uradniki na MVZI in direktor IZUM-a pa so nato s prevaro dosegli, da je Unesco pristal na tolmačenje, da funkcijo upravnega odbora IZUM-a po navedenem sporazumu opravlja svet COBISS.Net, ki pa je le posvetovalni organ sodelujočih institucij.
Kakšne so posledice?
Posledično Unesco in uporabniki storitev in proizvodov IZUM-a zunaj Slovenije nimajo nobenega vpliva na dejavnost in razvojne usmeritve IZUM-a, na sejah upravnega odbora IZUM-a se o problematiki širitve mreže COBISS.Net ne razpravlja, IZUM in njegovi partnerji v mreži COBISS.Net pa od pokroviteljstva Unesca nimajo nobenih koristi. Je pa blagovna znamka Unesco očitno lahko koristna za prikritje polomije projekta COBISS.Net. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in inovacije je lani Unescu predlagalo podaljšanje statusa IZUM-a kot Unescovega centra, in temu je sledila zrežirana evalvacija delovanja IZUM-a s pozitivnim evalvacijskim poročilom za ta namen izbranih nekompetentnih romunskih evalvatorjev. Romunski evalvatorji so ugotovili, da je IZUM v celoti izpolnil pričakovanja. Ko sem ugotovil, da bo izvršni odbor Unesca na osnovi zavajajočega evalvacijskega poročila odločal o podaljšanju statusa IZUM-a kot Unescovega centra, sem 10. aprila s prevaro seznanil predsednika izvršnega odbora Unesca, a je navedeni odbor nato predlog rutinsko potrdil, objavljen pa je že tudi osnutek novega sporazuma. Ob tem sem se spomnil komentarja predstavnika Unesca, ko sva bila leta 2016 skupaj v Bruslju – da se Unesco z vlado RS ne bo prepiral.
Zakaj menite, da IZUM nima več dovolj kadrovskih in strokovnih zmogljivosti za širitev organizacijskega modela COBISS v tujino?
Po moji prekinitvi sodelovanja z IZUM-om leta 2016, ko zmanipulirani upravni odbor IZUM-a za novega direktorja ni izbral daleč najbolj kompetentnega kandidata – dr. Francija Demšarja, zdaj direktorja NAKVIS-a (Nacionalne agencije za kakovost v visokem šolstvu) –, IZUM nima več nikogar s kompetencami za organiziranje nacionalnih knjižničnih informacijskih sistemov in vodenje projekta širitve mreže COBISS.Net z mednarodno razvojno pomočjo, sodelovanje s tistimi, ki imamo za to potrebno znanje in izkušnje, pa so uradniki v vladi že pred tem zavračali. To je morda težko razumeti, a je leta 2016, ko je Evropska komisija predlagala, da Unesco pod svoje okrilje sprejme projekt razvojne pomoči knjižnicam pri širitvi mreže COBISAS.Net, tudi Unesco ugotovil, da za to nima nikogar s potrebnim znanjem in je bil njegov pogoj, da projekt še naprej koordiniram jaz. Žal politične podpore vlade RS ni bilo mogoče pridobiti. Sicer pa je IZUM tudi vodenje razvoja strokovnih osnov vzajemnega kataloga že prepustil NUK-u, namesto da bi organiziral skupino ekspertov iz vseh nacionalnih knjižnic v mreži COBISS.Net.
Ob tem ima IZUM še vedno številčno ekipo strokovnjakov za vzdrževanje in posodabljanje programske opreme COBISS in SICRIS/E-CRIS, za izobraževalne aktivnosti in sistemsko infrastrukturo, že 5 let pa se krepijo le kadrovske zmogljivosti IZUM-a za vzdrževanje in upravljanje superračunalnika Vega. Od 129 sodelavcev jih 12 dela v sektorju Superračunalništvo.
“IZUM je moral odstopiti od izvirnega organizacijskega modela sistema COBISS in je le še eden od ponudnikov programske opreme za knjižnično poslovanje.”
Sestava upravnega odbora IZUM-a naj bi bila neskladna z zakonodajo. Omenjate konflikte interesov …
Aktualna 9-članska sestava upravnega odbora IZUM-a je v nasprotju z zakonom o knjižničarstvu, zakonom o znanstvenoraziskovalni in inovacijski dejavnosti ter zakonom o ratifikaciji sporazuma med Republiko Slovenijo in Unescom. Med člani ni nikogar, ki bi bil strokovnjak za razvoj knjižničnih informacijskih sistemov, večina pa je neposrednih uporabnikov aplikacij in storitev IZUM-a in zato v konfliktu interesov. Posledično upravni odbor IZUM-a le rutinsko potrjuje letne programe dela in letna poročila IZUM-a ter nagrade direktorju iz prihodkov od tržne dejavnosti, ki so rezultat prodanih licenc za programsko opremo v preteklih letih in niso rezultat uspešnosti direktorja; tolerira netransparentno poslovanje IZUM-a, ne prepozna pa sistematičnega razgrajevanja razvojnega in izvoznega potenciala IZUM-a.
Kako so bila porabljena javna sredstva, namenjena širitvi mreže COBISS.Net?
V okviru sredstev, ki jih je IZUM lani prejel za izvajanje javne službe, je za širitev mreže COBISS.Net in promocijo dobil 50.000 evrov. Mojo zahtevo po zakonu o dostopu do informacij javnega značaja za razkritje dokumentacije, na podlagi katere je bila izdelana specifikacija porabe navedenih sredstev, je IZUM zavrnil z obrazložitvijo, da z zahtevanimi dokumenti ne razpolaga. Informacijski pooblaščenec je po moji pritožbi odločil, da mi IZUM mora posredovati zahtevano dokumentacijo, in zdaj čakam nanjo.
Kolikšen delež prihodkov IZUM ustvari na trgu in kako se ta sredstva uporabljajo?
V letu 2025 so celotni prihodki IZUM-a znašali nekaj nad 12 milijonov evrov, od tega pa prihodki od tržne dejavnosti nekaj nad 600.000 evrov (5 odstotkov) – večina od prodaje licenc za programsko opremo in storitev v mreži COBISS.Net. Za kakšne namene je IZUM porabil sredstva od tržne dejavnosti, ni mogoče ugotoviti. Iz letnega poročila je razvidno le, da je bilo za stroške dela treh zaposlenih in nagrajevanje uspešnosti porabljeno blizu polovice tržnih prihodkov. V letnih poročilih IZUM-a tudi niso ločeno prikazane aktivnosti tržne dejavnosti in razvojne pomoči knjižnicam v mreži COBISS.Net. Član upravnega odbora IZUM-a, ki je edini opozarjal na netransparentno poslovanje in delovanje IZUM-a, pa je bil očitno kazensko zamenjan!
Ali bi podprli neodvisno revizijo projektov razvojne pomoči knjižnicam zunaj Slovenije pri širitvi mreže COBISS.Net?
Seveda. In tudi revizijo porabe prihodkov od prodaje licenc za programsko opremo COBISS.
Kakšna je vloga superračunalnika Vega v strategiji razvoja IZUM-a?
Superračunalnik Vega nima nič skupnega s sistemom COBISS. Z računalniškimi sistemi, ki podpirajo delovanje mreže COBISS.Net, si deli le računalniški center IZUM-a, ki je bil s pretežno evropskimi sredstvi zgrajen za potrebe načrtovane širitve mreže COBISS.Net. V njem se je leta 2021 znašel zato, ker so bila evropska sredstva za njegov nakup namenjena vzhodni kohezijski regiji, direktor IZUM-a pa je bil pripravljen prevzeti odgovornost za njegovo delovanje. IZUM se pred tem ni ukvarjal s superračunalništvom, in le eden od zaposlenih se je prešolal – vse druge inženirje do današnje 12-članske ekipe vzdrževalcev in upravljalcev superračunalnika je moral IZUM z velikimi težavami najti na trgu delovne sile. Si je pa direktor dr. Aleš Bošnjak s tem pridobil medijsko pozornost in podporo tistih, od katerih je odvisen njegov direktorski položaj. Le to je lahko razlog za to, da naj bi IZUM prevzel tudi skrb za novi superračunalnik, za katerega Arnes gradi novo stavbo ob Dravi.
“IZUM ima v Sloveniji monopol in sistemsko urejeno financiranje iz državnega proračuna, zato se zaposlenim za njegovo preživetje ni treba bati.”
Kakšno sporočilo bi poslali slovenskim knjižnicam, raziskovalcem in uporabnikom COBISS-a glede prihodnosti sistema?
IZUM ima v Sloveniji monopol in sistemsko urejeno financiranje iz državnega proračuna, zato se zaposlenim za njegovo preživetje ni treba bati. Njegova dolgoročna uspešnost pri zadovoljevanju potreb uporabnikov aplikacij COBISS pa je odvisna od trajnosti njegovih kadrovskih zmogljivosti in mednarodne konkurenčnosti njegovih proizvodov in storitev v mreže COBISS.Net. Kako je vse navedeno ogroženo, ker visoka državna uradnika dr. Tomaž Boh in Edvin Skrt slepo podpirata usmeritve direktorja IZUM-a, sem vladajoče politične strukture in slovenske knjižnice seznanil z odprtim pismom januarja 2025. Odziva ni bilo. Nato sem februarja 2026 v odprtem pismu ministrici Tanji Fajon in ministru dr. Igorju Papiču opisal, kako je IZUM ugrabljen in projekt COBISS.Net pokopan. Vlak je odpeljal in projekta širitve mreže COBISS.Net tudi s formalnim pokroviteljstvom Unesca in superračunalnikom ni več mogoče rešiti. Več informacij o propadlih prizadevanjih za rešitev projekta je dostopnih na spletni strani www.zacobiss.net.
Biografija
Mag. Tomaž Seljak (1950) se je rodil v Klavžah v Baški grapi. Po študiju strojništva na Višji tehniški šoli je leta 1975 diplomiral na Visoki ekonomsko-komercialni šoli v Mariboru. Na Visoki tehniški šoli je zasnoval in vodil Center za proizvodno informatiko, podiplomski študij informatike pa je zaključil na Univerzi v Zagrebu leta 1983, ko je prevzel mesto predstojnika Računalniškega centra Univerze v Mariboru. Z njegovim preoblikovanjem v Institut informacijskih znanosti leta 1990 je prevzel funkcijo direktorja IZUM-a, ki jo je opravljal do julija 1994, ko ga je vlada Republike Slovenije imenovala za vodjo oddelka za informacijsko infrastrukturo na ministrstvu za znanost in tehnologijo. V začetku leta 2002 se je z ministrstva za šolstvo, znanost in šport vrnil na funkcijo direktorja IZUM-a, ki jo je nato opravljal do upokojitve maja 2011. Je vodilni avtor sistemov COBISS in SICRIS, do leta 2017 pa je bil tudi koordinator projekta COBISS.Net. Njegova strokovna bibliografija obsega 130 bibliografskih enot.
“Vlak je odpeljal in projekta širitve mreže COBISS.Net tudi s formalnim pokroviteljstvom Unesca ni več mogoče rešiti. Več informacij o propadlih prizadevanjih za rešitev projekta je dostopnih na spletni strani www.zacobiss.net.”
(Intervju je bil prvotno objavljen v tiskani Demokraciji, 24.6.2026.)
