LMŠ, Socialni demokrati, SAB in skrajna Levica se v vlogi opozicijskih strank ne znajdejo prav dobro, probleme delajo tudi pri razdelitvi mest v odborih. Pri tem so se združili celo v svojem nastopu proti prav tako opozicijski SNS, ker je ta podprla vlado, ki je že sicer imela zagotovljeno večino. Pri vsem tem retoriko najbolj stopnjuje prav skrajna Levica, ki je imela v prejšnji koaliciji vlogo nadkoalicijske stranke, a so sprva skušali ustvarjati vtis opozicijske stranke. Predsedniku DZ Igorju Zorčiču namreč očitajo, da je povozil demokratične standarde, ta pa jim je odgovoril: “Ne drži. Dobili ste korektno sestavljen predlog, se skregali zaradi vodstvenih mest, nato pa zgrupirali proti prav tako opozicijski SNS.”
Stranke LMŠ, Socialni demokrati, SAB in skrajna Levica, ki je imela do nedavnega celo nadkoalicijski status, se v vlogi opozicijskih strank očitno ne znajdejo najbolje. Namesto, da bi vse sile usmerile v to, da bi kot konstruktivna opozicija pripomogli k reševanju krize zaradi izbruha novega koronavirusa v državi, delajo težave že pri razdelitvi članskih in vodstvenih delovnih teles v Državnem zboru.
LMŠ, SD, SAB in Levica probleme delajo tudi pri razdelitvi delovnih teles
“Kot smo večkrat opozorili na včerajšnjem posvetu osnovni predlog koalicije, posredovan 25. 3. 2020, ne zadostuje osnovnim demokratičnim standardom in poslovniškim določilom o razmerju med koalicijo in opozicijo. Poudarjamo, da v svojih predlogih ne želimo oziroma ne zahtevamo nič več, kot je opoziciji zagotovljeno z minimalno zagotovljenimi demokratičnimi standardi parlamentarizma,” so med drugim štiri stranke zapisale v petkovem pismu predsedniku Državnega zbora Igorju Zorčiču.
Kot so pojasnili, so na posvetu predlagali, da se vsaki od omenjenih štirih opozicijskih poslanskih skupin zagotovi članstvo v komisiji za nadzor obveščevalnih in varnostnih služb (Knovs) skladno z velikostjo ali pa se poslanska skupina SDS odpove enemu članu in tako člana pridobi najmanjša opozicijska poslanska skupina, ki je javno podprla imenovanje aktualne vlade. Gre za poslansko skupino SNS Zmaga Jelinčiča.
Sicer je naravnost bizarno, da prav navedene stranke moti podpora opozicijske SNS vladi, še leto dni nazaj pa so se z vsemi močmi skupaj trudili ustvarjati vtis, da je nadkoalicijska stranka Levica opozicijska stranka, kar bi med drugim vplivalo na vrstni red pri postavljanju poslanskih vprašanj v Državnem zboru. Nazadnje je morala zakonodajno-pravna služba DZ izdati mnenje, da poslanske skupine te stranke ni mogoče šteti za opozicijsko stranko.
Skrajna Levica Zorčiču očita, da je povozil demokratične standarde
Retoriko zdaj stopnjuje prav skrajna Levica, od koder so ob delitvi pisma Zorčiču na Twitterju zapisali: “Včeraj smo bili priča valjarju nove desne koalicije pod krmilom predsednika DZ @IgorZorcic. Ta je pri razdelitvi delovnih teles povozil vse demokratične standarde. Na te prijeme v Levici ne pristajamo. Danes ga pozivamo, da omogoči opoziciji delo.”
Iz Državnega zbora so za STA odgovorili, da se bo posvet o razdelitvi mest, ki pripadajo posameznim poslanskim skupinam v delovnih telesih, nadaljeval v ponedeljek. Zorčič je to, da bodo posvet nadaljevali, napovedal že v četrtek, ko je ocenil, da je storil vse, da bi pomiril tako koalicijo kot opozicijo.
Po njegovih besedah je dejstvo, da se razrez naredi glede na število poslanskih mest posamezne poslanske skupine. Ocenil je, da je predlog koalicije opoziciji vzdržen in pravičen, da pa ni prišlo do sporazuma glede predsedovanj posameznim delovnim telesom. Na Twitterju je Zorčič zapisal, da očitki Levice ne držijo: “Ne drži. Dobili ste korektno sestavljen predlog, se skregali zaradi vodstvenih mest, nato pa zgrupirali proti prav tako opozicijski SNS.”
Rok Krajnc/Nova24TV
