“Povzemanje vsebine zahteve za prepoved izvedbe konkretne javne prireditve oziroma zborovanja v obrazložitvi sklepa UE Ljubljana je netočno in nekorektno. Društvo MORiS je svoj pravni interes utemeljilo z določbami svojega statuta ter v določbah Ustave RS in Odločbah Ustavnega sodišča Republike Slovenije in ne gre za lastna mnenja Društva MORiS, vezano na pretekle dogodke in stanje v družbi na splošno, temveč gre za zaščito konkretnega pravnega interesa in koristi – ustavne pravice do dostojanstva posameznikov (34. člen Ustave RS) in spoštovanje ustavnega pravnega reda Republike Slovenije. Društvo MORiS je v svoji zahtevi eksplicitno navedlo, da ščiti tudi širši javni interes,saj ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov in obrambe. Naša dolžnost in pravica je, da reagiramo na potvarjanje dogodkov iz leta 1990 in 1991 in reagiramo na nesprejemljivo popularizacijo simbola, pod katerim je agresorska JLA izvedla napad na Slovenijo, vendar nam je UE Ljubljana izvajanje tega poslanstva z nezakonitim sklepom preprečila, je med drugim zapislao Društvo MORiS v pritožbi zoper sklep Upravne enote Ljubljana, s katerim je UE Ljubljana zavrgla zahtevo za prepoved javne prireditve »Nosil bom rdečo zvezdo«.
V nadaljevanju objavljamo celoteno besedilo dokumenta:
“ZADEVA: Pritožba zoper sklep Upravne enote Ljubljana št. 215-417/2018-21 (u.p. MNZ-UE0014-P2) z dne 21.05.2018
Društvo MORiS Kočevska Reka v zakonitem roku vlaga pritožbo zoper sklep Upravne enote Ljubljana št. 215-417/2018-21 z dne 21.05.2018, s katerim je UE Ljubljana zavrgla zahtevo za prepoved javne prireditve »Nosil bom rdečo zvezdo«, napovedano za petek, 25.05.2018 na Kongresnem trgu v Ljubljani na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena Zakona o splošnem upravnem postopku.
Pritožbenemu organu predlagamo, da napadeni sklep odpravi, prav tako pa odpravi odločbo, s katero je UE Ljubljana Čezvesoljskemu humanitarnemu skladu Sapramiška s sedežem v Novi Gorici dovolilo izvedbo javne prireditve »Nosil bom rdečo zvezdo« dne 25.05.2018 v Ljubljani, zaradi bistvenih kršitev pravil postopka.
Obrazložitev:
Društvo MORiS Kočevska Reka (v nadaljevanju Društvo MORiS) je dne 15.05.2018 na Upravno enoto Ljubljana vložilo zahtevo za prepoved javne prireditve »Nosil bom rdečo zvezdo«, ki je bila napovedana za petek, 25.05.2018 na Kongresnem trgu v Ljubljani. Dne 25.05.2018 je društvo prejelo sklep UE Ljubljana št. 215-417/2018-21 z dne 21.05.2018, s katerim je UE Ljubljana zavrgla zahtevo društva na podlagi 1. točke prvega odstavka 129. člena ZUP. S tem je UE Ljubljana Društvu MORiS preprečila sodelovati v konkretnem upravnem postopku izdaje dovoljenja za izvedbo javne prireditve, ker mu je kljub podrobni obrazložitvi pravnega interesa dejansko neupravičeno odvzela status stranskega udeleženca v postopku. Svojo odločitev je UE Ljubljana utemeljila z navedbo, da upravnemu organu v konkretnem primeru ni potrebno presojati pravnega interesa Društva MORiS na podlagi določb 43. člena ZUP, saj naj bi po presoji prvostopenjskega organa pravica do udeležbe v postopku izdaje dovoljenja za izvedbo konkretne javne prireditve ne pripadala na podlagi določb materialnega predpisa, to je Zakona o javnih zbiranjih. Navedena utemeljitev je popolnoma netočna in v nasprotju z določbami materialnega predpisa t.j. Zakona o javnih zbiranjih. Citiramo določbo 16. a člena veljavnega Zakona o javnih zbiranjih:
»16 .a člen
(udeleženci postopka za izdajo dovoljenja)
Stranka v postopku izdaje dovoljenja za shod oziroma prireditev je lahko samo organizator shoda oziroma prireditve.
Postopka iz prejšnjega odstavka se lahko kot stranski udeleženec udeležuje le tisti, ki to najmanj pet dni pred dnevom shoda oziroma prireditve zahteva s pisno zahtevo, v kateri mora navesti dejstva in če je mogoče priložiti tudi dokaze, s katerimi utemeljuje svoj pravni interes.
Če organ na podlagi zahteve in dokazov oceni, da zahteva ni utemeljena, izda o tem sklep. Pritožba zoper sklep, s katerim se položaj stranskega udeleženca ne prizna, ne zadrži izvršitve sklepa.«
UE Ljubljana je kršila oziroma namerno zaobšla določbo 2. odstavka 16. a člena ZJZ, saj je Društvo MORiS svojo zahtevo, v kateri je zelo podrobno izkazalo svoj pravni interes kot stranski udeleženec v konkretnem postopku, podalo 10 dni pred nameravano javno prireditvijo oziroma zborovanjem (15.05.2018). UE Ljubljana svojega sklepa ni utemeljila z določbami ZJZ (kar bi morala), temveč je utemeljila svoj nezakoniti sklep, ki nima podlage v materialnem predpisu, s popolnoma napačno in zavajajočo obrazložitvijo, da upravnemu organu v konkretnem primeru ni potrebno presojati morebitnega pravnega interesa društva v smislu 43. člena ZUP, ker, da na podlagi materialnega predpisa Društvu MORiS izkazovanje pravnega interesa in s tem udeležbe v postopku ne pripada. Tako samovoljno in nezakonito preprečevanje udeležbe Društva MORiS v konkretnem upravnem postopku z odrekanjem statusa stranskega udeleženca nima podlage v predpisih, temveč kaže na dejstvo, da UE Ljubljana brez pravne podlage Društvu MORiS ni priznala statusa stranskega udeleženca, s tem pa mu je nezakonito preprečila sodelovati v konkretnem upravnem postopku in zaščititi pravni interes društva kot osebne interese njegovih članic ter članov in širše.
Povzemanje vsebine zahteve za prepoved izvedbe konkretne javne prireditve oziroma zborovanja v obrazložitvi sklepa UE Ljubljana je netočno in nekorektno. Društvo MORiS je svoj pravni interes utemeljilo z določbami svojega statuta ter v določbah Ustave RS in Odločbah Ustavnega sodišča Republike Slovenije in ne gre za lastna mnenja Društva MORiS, vezano na pretekle dogodke in stanje v družbi na splošno, temveč gre za zaščito konkretnega pravnega interesa in koristi – ustavne pravice do dostojanstva posameznikov (34. člen Ustave RS) in spoštovanje ustavnega pravnega reda Republike Slovenije. Društvo MORiS je v svoji zahtevi eksplicitno navedlo, da ščiti tudi širši javni interes, saj ima status društva, ki deluje v javnem interesu na področju vojnih veteranov in obrambe. Naša dolžnost in pravica je, da reagiramo na potvarjanje dogodkov iz leta 1990 in 1991 in reagiramo na nesprejemljivo popularizacijo simbola, pod katerim je agresorska JLA izvedla napad na Slovenijo, vendar nam je UE Ljubljana izvajanje tega poslanstva z nezakonitim sklepom preprečila.
Nameravano (in kasneje izvedeno celo z odobritvijo Upravne enote Ljubljana) kršenje ustavne pravice do dostojanstva na podlagi 34. člena Ustave Republike Slovenije članov Društva MORiS, veteranov vojne za Slovenijo in večine drugih državljank in državljanov RS in simbolno poveličevanje znaka, ki ga je nosila agresorska JLA kot sredstvo totalitarne komunistične države SFRJ in pod katerim so padale civilne in vojaške žrtve oboroženih sil Republike Slovenije, ne more biti v javnem interesu in je v nasprotju z ustavnimi vrednotami Republike Slovenije.1 (ad1 https://www.youtube.com/watch?v=muhqc25Btd0)
To ni »zasebno mnenje« civilno pravnega društva, kot povzema določbe Ustave in mnenje Ustavnega sodišča kot najvišjega organa sodne oblasti v svoji obrazložitvi sklepa UE Ljubljana, temveč zatrjevana nameravana kršitev (pravna korist) posameznikov, ki se jim s takimi in podobnimi javnimi manifestacijami, ki jih legalizira državna uprava, kršijo temeljne ustavne pravice in svoboščine, čeprav so za to državo največ dali in tvegali. Ali je UE Ljubljana na podlagi prejete priglasitve organizatorja sporne prireditve preverila, ali obstajajo glede na vsebino in način izvedbe prireditve morebitne aktivnosti, ki so v nasprotju z določbami 6. člena Zakona o javnih zborovanjih? Ali je UE Ljubljana preverila, če bodo z izvedbo sporne javne prireditve podani znaki kaznivega dejanja na podlagi 131. člena Kazenskega zakonika RS? Na to smo v svoji zahtevi opozorili, vendar tega ne vemo, ker nam je bilo preprečeno sodelovati v postopku.
Da se je Republika Slovenija na podlagi referenduma decembra 1990 razglasila za samostojno državo dne 25.06.1991 in da je bivša SFRJ z enotami JLA in zvezne milice 26.06.1991 vojaško napadla komaj razglašeno državo so splošno – notorna dejstva, ki jih v upravnih postopkih ni potrebno dokazovati. Državni organi in upravni organi morajo spoštovati pravni red Republike Slovenije in to po hierarhiji – Ustava – zakon – podzakonski predpisi. UE Ljubljana v obrazložitvi svojega nezakonitega sklepa navaja, da je pravica do mirnega zbiranja in javnih zborovanj ena od temeljnih pravic in svoboščin, ki jo zagotavljajo vse demokratične družbe. Mar uradnikov, ki odločajo v upravnih postopkih, ni nihče podučil, da pravice niso absolutne, temveč so omejene s pravicami drugih? Je izraz »demokratične družbe« dejstvo, da društvu, ki absolutno izkaže svoj pravni interes in ki deluje v javnem interesu, državni organ enostransko in politično motivirano oblastno prepove sodelovati v postopku?
Ustavna pravica do osebnega dostojanstva (34. člen Ustave RS), ne samo članov Društva MORiS, temveč večine državljank in državljanov Republike Slovenije in mnenje Ustavnega sodišča je tisti javni interes, ki prevladuje nad ozkim sektaškim interesom društva Čezvesoljski humanitarni sklad Sapramiška (kaj to je?), ki je pod pretvezo javne kulturne prireditve – koncerta na simbolni ravni javno izpričevalo nostalgijo za bivšim totalitarnim sistemom, na simbolni ravni legitimiziralo dejanja agresorske JLA ter na simbolni ravni javno manifestiralo vrednote, ki so v nasprotju z ustavnimi vrednotami Republike Slovenije.
Navedbe UE Ljubljana, da se je Društvo MORiS v svoji zahtevi sklicevalo na konkretne določbe Zakona o javnem redu in miru, za katere pa je pristojna policija, ni točno. Društvo MORiS se je sklicevalo predvsem na nameravano (in tudi storjeno) kršitev temeljne ustavne pravice in svoboščine do osebnega dostojanstva, na ustavne odločitve ter svoj statut, ki je registriran.
Navedbe, da je policija tista, ki skrbi za javni interes v postopkih izdaje dovoljenj za javne prireditve in javne shode, so netočne. Policija je pristojna za oceno varnostnih tveganj izvedbe določene javne prireditve in ima na podlagi določb ZJZ tudi konkretna pooblastila za ukrepanje za zagotavljanje javnega reda in miru ter preprečevanje kaznivih dejanj, vključno s predlogom za prepoved izvedbe javne prireditve (primer Thompson v Mariboru). Odločbo o dovolitvi ali prepovedi izvedbe javne prireditve izda Upravna enota, ne policija. Upravna enota je tisti državni in oblastni organ, ki v zaključni fazi postopka skrbi za javni interes, ustavnost in zakonitost pri svojih odločitvah.
V konkretni pritožbi je predmet izpodbijanja nezakoniti slep UE Ljubljana, ki se v obrazložitvi spušča tudi v vsebinsko razlago izdanega dovoljenja za izvedbo javne prireditve »Nosil bom rdečo zvezdo«, katerega vsebina pa Društvu MORiS ni poznana, saj nam je bila nezakonito odvzeta pravica do udeležbe v postopku kot stranskega udeleženca. Društvu MORiS ni bilo dano, da bi v upravnem postopku zaščitilo svoj pravni interes, v zahtevi smo navedli razloge za svoj pravni interes ter pričakovali, da bomo povabljeni na ustno obravnavo pred izdajo oziroma zavrnitvijo dovoljenja.
Iz dosedanjega postopka (podobno kot v letu 2017) je mogoče sklepati, da Upravna enota Ljubljana v konkretnem primeru ni presojala vseh dejstev in okoliščin konkretnega primera, kljub izkazanemu pravnemu interesu Društva MORiS, kot stranskega udeleženca v postopku in ni postopala v javnem interesu, temveč je »diskrecijsko« odločala na podlagi predhodne javno izražene politične zagotovitve župana mesta Ljubljana, da javna prireditev »Nosil bom rdečo zvezdo« dne 25.05.2018 bo. Ali niso upravni organi v izvajanju svojih pooblastil samostojni in vezani samo na ustavo, zakon in podzakonske predpise?
Upravni postopek, kjer država nastopa kot močnejša stranka, se ne more končati kot zgolj izvršeno dejstvo zato, ker je šibkejši stranki preprečeno brez zakonitih razlogov, da bi uveljavila svoje pravne koristi. Prav tako manjšina (okoli 8% prebivalcev RS, ki so nasprotovali odcepitvi od SFRJ in ustanovitvi lastne države na referendumu leta 1990) ne more imeti za talca večine in se ob asistenci državnih organov povrh vsega še z neokusno simboliko, retoriko in ikonografijo bivšega totalitarnega komunističnega sistema večini državljank in državljanov Republike Slovenije javno posmehovati.
Pristojni upravni organi so dolžni pri svojem ravnanju upoštevati Ustavo, zakone in javni interes v smislu 7. člena ZUP. Scenarij prireditve, ki vsebuje javno mahanje mladoletne osebe z zastavo Socialistične Republike Slovenije z rdečo zvezdo, ki je bila del bivše SFRJ, mahanje z rdečo zastavo Zveze komunistov Slovenije s srpom in kladivom, scenografija rdeče zvezde, ki je bil razpoznavni znak agresorske JLA, nastop otroka v uniformi »Titovega pionirčka« na javni prireditvi v glavnem mestu Republike Slovenije (tiste iz leta 1991!) ne more biti v javnem interesu in je v nasprotju z vrednotami ustavnega pravnega sistema Republike Slovenije.
Mar verbalno žaljenje aktualnega predsednika Republike Slovenije, žaljenje predsednika vlade sosednje prijateljske države, grožnja z morebitnim nasiljem migrantov iz azijskih dežel, hujskanje zoper mednarodne organizacije, v katere je Republika Slovenija vstopila na podlagi referendumskih odločitev, s strani povezovalke programa niso aktivnosti, ki vsebujejo znake storitev kaznivih dejanj (163. in 164. člen KZ RS in še kateri) v smislu določb 6. člena Zakona o javnih zbiranjih? Vse to se je na javnem zborovanju, ki ga je dovolila Upravna enota Ljubljana dejansko zgodilo in je iz posnetka celotnega dogodka razvidno, da je bilo del vnaprej pripravljenega scenarija.2 (ad2 2 https://www.youtube.com/watch?v=muhqc25Btd0)
BgGen Anton Krkovič, Predsednik Društva MORiS”
Sklep Upravne enote Ljubljana št. 215-417/2018-21 z dne 21.05.2018, s katerim je UE Ljubljana zavrgla zahtevo za prepoved javne prireditve »Nosil bom rdečo zvezdo«:
