Piše: C. R.
DZ je odločil, da predlog pokojninske novele, ki so ga vložili v SDS, ni primeren za nadaljnjo obravnavo. Da je primeren, meni 25 poslancev, nasprotno pa 46. Po predlogu bi upokojenci lahko delali za polno plačo, pri čemer bi prejemali polno pokojnino. A po navedbah koalicije se pripravlja pokojninska reforma in delni ukrepi niso na mestu.
Številni upokojenci so ob upokojitvi še vitalni in bi lahko delali naprej, je v predstavitvi predloga SDS danes popoldne dejal poslanec SDS Jože Tanko. Po njegovih besedah bi bili ti delavci veliko bolj koristni od delavcev iz drugih držav in drugačnega kulturnega okolja. Poleg tega imajo rešen stanovanjski problem, otroških dodatkov in dodatkov za ločene družine pa jim ne bi bilo treba plačevati, je dodal.
Zaposlenemu bi z dnem izpolnitve upokojitvenih pogojev samodejno prenehala veljati pogodba o zaposlitvi, potem pa bi z delodajalcem sklenil novo pogodbo, če bi želel delati še naprej, predvideva predlog. DZ je predlog SDS s takšno vsebino sicer obravnaval že septembra lani in ga tedaj prav tako ni spustil v nadaljnjo obravnavo.
Vlada tudi tokrat nasprotuje predlogu. Še zlasti mu ni naklonjena v delu, ki določa obvezno soglasje delodajalca, če želi upokojenec še naprej delati, je povedal državni sekretar na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Igor Feketija. Po njegovem opozorilu namreč v skladu z zdajšnjo zakonodajo upokojitev tisti dan, ko so izpolnjeni upokojitveni pogoji, ni obvezna. Posameznik se sam odloči, ali bo zapustil trg dela in se upokojil ali pa bo še naprej delal.
Več ustavnih odločb ugotavlja, da bi bila predlagana ureditev protiustavna, je spomnil. Delovno razmerje se po njegovih besedah ne more končati, če za to ni resnega razloga. Zavarovanec, ki mu delodajalec ne bi podal soglasja za nadaljevanje dela, bi bil prisiljen v upokojitev, tudi če tega ne bi želel. Torej bi šlo za obliko prisile, kar pa bi kršilo naš ustavni red, je dodal.
Po drugi strani je pokojnina po njegovem opozorilu v skladu z ureditvijo pokojninskega zavarovanja namenjena tistim, ki ne morejo več delati. Kdor pa lahko dela, ne more dobivati pokojnine.
V predstavitvi stališč poslanskih skupin so v SDS menili, da je pozitivnih učinkov predloga veliko. Tako bi starejši v delovnem okolju denimo nudili mentorstvo mlajšim, njihovo življenje pa bi bilo bolj aktivno. Predlog so pripravili po avstrijskem modelu, je povedal Anton Šturbej iz SDS. V NSi so prav tako zagovarjali predlagani dvojni status. Logično je, da posameznik po 40 letih dela prejema pokojnino, če pa se čuti sposobnega za delo, še naprej dela, je dejal Aleksander Reberšek iz NSi.
V koaliciji so po drugi strani predlog ocenili kot všečen, njegove posledice pa kot škodljive. Omajal bi medgeneracijsko solidarnost, je dejal Soniboj Knežak iz SD. Predlog po prepričanju SD tudi ne bi prestal presoje na ustavnem sodišču, ker vzpostavlja razlike med posameznimi upokojenci. Kot je pojasnil, bi po upokojitvi lahko delali predvsem tisti, ki ne opravljajo težjih fizičnih del.
Delodajalec bi lahko določil upokojencu, ki poleg pokojnine še dela, manjšo plačo, češ da že ima dohodek, so posvarili v Levici. Poleg tega predlog ni bil predmet socialnega dialoga, je opomnil Milan Jakopovič iz Levice. V Svobodi pa so spomnili, da je v pripravi pokojninska reforma, ki bo celostno reševala vprašanja na pokojninskem področju. Parcialni posegi v tako kompleksen sistem pa po besedah Bojana Čebele iz Svobode niso na mestu.
Potrebne delovne sile ni na trgu, saj naj bi v Slovenijo prihajali delat celo s Filipinov, je v splošni razpravi dejal Tanko. Glede na to po njegovem mnenju tisti, ki bi se odločili za dvojni status, nikakor ne bi pomenili nelojalne konkurence mladim.
Dean Premik iz Svobode pa je napovedal, da bo pokojninska reforma ohranila zdajšnjo finančno stimulacijo za nadaljevanje dela tudi po izpolnjenih upokojitvenih pogojih, vsebovala pa bo tudi druge rešitve, kot so denimo individualni programi za starejše delavce, prilagojena delovna mesta in stimuliranje prenosa znanja med generacijami.
