Kirurg Mrevlje: To je dirigirana korupcija – slovenska zdravila so v tujini enkrat cenejša kot v Sloveniji!

Na družabnem omrežju Twitter se je pojavil zapis ogorčenega državljana. Ta je namreč na lastni koži ugotovil, da so slovenska zdravila v tujini cenejša, kot pa v Sloveniji. “Na Malti sem plačal 6,30 evra, v baltskih državah tam okrog 3,50 evra, v Sloveniji pa potrebno odšteti več kot 9 evrov.” Po besedah vrhunskega kirurga dr. Blaža Mrevljeta vse skupaj ne čudi glede na to, da pri nas ni prostega trga, ta je namreč zgolj fikcija. 

 

Ko smo za pojasnilo glede tolikšne razlike v ceni povprašali dr. Mrevljeta je ta pojasnil, da je za razumevanje pomembno zavedanje, da pri nas ni prostega trga. Iz tega razloga je mogoče na Malti in v spletnih trgovinah v Angliji in Nemčiji najti cenejše zdravilo. “Še posebej je ceneje, če kupujete na internetu, ker tam deluje trg. Pri nas je trg fikcija. Če imaš ti pod kontrolo mrežo, ki se imenuje Lekarna Ljubljana potem pač lahko določaš ceno kakršno hočeš in določiš čim višjo možno, kot jo ljudje še zmorejo.”

Področje cen zdravil v Sloveniji je sodeč po podatkih Javne agencije Republike Slovenije za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP) urejeno v skladu z Zakonom o zdravilih in je tudi v pristojnosti JAZMP. Njihovo financiranje iz naslova javnih sredstev pa je v skladu z Zakonom o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju in v pristojnosti Zavoda za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS). Oba zakona pa sta bila z namenom zagotavljanja skladnosti z predpisi v Evropski uniji dopolnjena leta 2008.

Za določanje cen zdravil, ki se na trgu Republike Slovenije financirajo iz javnih sredstev, je torej pristojen JAZMP. Določanje cen pa poteka v skladu z zakonskimi določbami in določbami v Pravilniku o določanju cen zdravil za uporabo v humani medicini. Pri tem je potrebno poudariti, da je v pristojnosti držav članic EU vsebina nacionalnega modela, ki določa cene in financiranje iz javnih sredstev. Podobno kot v veliko drugih državah imamo primerjalni model za določanje cen zdravil, ki v našem primeru upošteva cene zdravil v Nemčiji, Avstriji in Franciji. “Na takšen način regulirane cene predstavljajo le najvišje cene, ki so dovoljene v prometu z zdravili na debelo. Zakon dobaviteljem zdravil, plačnikom ter kupcem zdravil omogoča, da se dogovarjajo o cenah, ki so nižje od reguliranih.”

Sicer ni na voljo podatka, koliko slovenski državljan povprečno porabi za zdravila brez recepta, je pa dejstvo, da prodaja zdravil brez recepta raste. Ta je naprimer rasla tudi v času krize. Slovenija je žal država, v kateri so obračunov globoke države deležni vsi tisti, ki odkrito opozarjajo na velike težave in napake v slovenskem zdravstvu. Globoka država namreč nikoli nima zadosti denarja. Vendarle pa imamo v Sloveniji ljudi, ki si upajo zoperstaviti pogoltni mafiji. Med njih nedvomno prištevamo dr. Mrevljeta, znanega po tem, da je razkril vrsto nečednosti v  zdravstvenem sistemu. Ta se je skupaj z dr. Markom Nočem zadnja leta boril, da so cene žilnih opornic v Sloveniji padle na raven cen Evropske unije. Vse to pa je šlo seveda še kako v nos tistim, ki želijo alarmantne razmere v slovenskem zdravstvu prikriti. 

Na sramotno stanje, ki vlada v državi, ko se za zdravniško mafijo vedno najde denar, za človeka v stiski pa ne, je preko družabnega omrežja Twitter opozoril Mrevlje v času, ko se je cela Slovenija angažirala v zbiranju denarja za pregrešno drago zdravilo za malega Krisa v višini 2,3 milijona evrov: “Toliko zdravniško-dobaviteljska mafija pokrade iz zdravstvenega sistema preko prirejenih javnih razpisov za umetno vzdrževanje visokih cen zdravil, pripomočkov, naprav in storitev v slabih 3 dneh.”

Razlika v 3 evrih je umetno ustvarjena korupcija
Že sama regulativa se zdi Mrevljetu sporna. Pri tem je spomnil na velik javni razpis za milijardo evrov za zdravila, kjer je Lekarniška zbornica povedala, da morajo biti zdravila po najvišji možni ceni in da ne smejo biti nižja. “Skratka Lekarniška zbornica naj bi bila moralna neodvisna institucija. Ta pa zapoveduje, kaj se lahko zgodi na javnem razpisu. To je dirigirana korupcija. Če nekdo zapoveduje, da mora nekaj biti po taki ali drugačni ceni potem še zlasti, če zapoveduje, da mora biti po maksimalni, vse skupaj smrdi. To je organiziran kriminal in korupcija. Za zdravila, ki ne padejo pod tako zakonodajo, ki niso na recept, je še lažje izvajati. Zakaj pri nas Daleron 9 evrov tam pa 6 evrov je odgovor preprost. Razlika v 3 evrih je umetno ustvarjena korupcija. Cena ne bi mogla znašati 20 evrov, ker potem ljudje ne bi kupili. Sicer pa Daleron prodajajo samo v lekarnah, kar pomeni omejen trg. To pomeni, da trg ne deluje. Ker ni konkurence v lekarništvu, se otepajo tudi privatnih lekarn. Tako so uničili lekarno lekarno Bitenc. Vedno, ko v zdravstvu ne veste zakaj je nekaj čudno, se vprašajte kaj je zadaj v smislu denarja in korupcije,” opozarja Mrevlje.

Hana Murn