Piše: Domen Mezeg (Nova24tv)
“Mislim, da gre predvsem za urednike nekaterih osrednjih medijev, ki jih lahko izpostavim z imenom in priimkom: Manica Janežič Ambrožič, uredniška politika Radio Slovenija, uredniki časopisov, radiev Martina Odlazka in POP TV. Skratka, gre za vse, ki so zelo skrbno pokrivali petkove proteste. Njih imam za osrednje škodljivce, ker so kljub veliki večini Slovencev, ki so se pripravljeni cepiti, jemali nasprotnike cepljenja v enakovrednem deležu kot zagovornike cepljenja pri predstavitvah prednosti in slabosti cepljenja,” je prepričan strokovnjak za komunikacijo in politični komentator Edvard Kadič.
V tokratnem prispevku smo se osredotočili na največje škodljivce leta 2021 v luči boja proti epidemiji. Mednje bi po našem opažanju lahko uvrstili Ustavno sodišče RS, informacijsko pooblaščenko Mojco Prelesnik, opozicijo Kul, sindikaliste, razne vplivneže in vodje protestov, medije itd. Pri vsakem bomo navedli nekaj primerov oziroma kdo so osebe, ki spadajo v posamezno kategorijo:
Povsem razumljivo je, da v nepredvidljivih in hitro spreminjajočih epidemioloških razmerah ni mogoče za vsako stvar sprejeti zakona, ampak je razmere potrebno obvladovati tudi z odloki, kot se je to nenazadnje počelo tudi drugod po Evropi (v Italiji, Avstriji itd.). Kljub temu je Ustavno sodišče na škodo prebivalstva in gospodarstva večkrat zadržalo izvajanje določenih odlokov in zakonov: izvajanje pogoja PC v javni upravi, razveljavilo ureditev v zakonu o delovnih razmerjih in zakonu o javnih uslužbencih, na podlagi katere je lahko delodajalec iz poslovnega razloga delavcu odpovedal pogodbo o zaposlitvi, pri čemer mu poslovnega razloga ni bilo treba utemeljevati, če je delavec izpolnjeval pogoje za starostno upokojitev (PKP 7), zadržalo omejitev potovanj iz države, začasno zadržalo 7. člen odloka o začasni splošni prepovedi gibanja in zbiranja ljudi na javnih mestih in površinah v Republiki Sloveniji ter prepovedi gibanja izven občin, razveljavilo člen protikoronskega zakona glede podaljševanja akreditacij visokošolskim zavodom;
Informacijska pooblaščenka Mojca Prelesnik: nemudoma je uvedla postopek v primeru pošte državljanom, v katerem je premier Janez Janša pozval k cepljenju, ovirala delovanja aplikacije za preverjanje pogojev PCT, zaradi varovanja podatkov je zadrževala seznam, kjer so državljani prostovoljno podali željo za cepljenje na portalu eUprava, medtem ko je bilo na zalogi cepivo in bi se lahko cepilo tiste, ki so izrazili željo, nasprotovala merjenju telesne temperature v času porasta okužb, komplicirala s preverjanjem PCT-pogojev v šolah, uvajala inšpekcijski postopek zoper aplikacijo zVem, na vse kriplje je nasprotovala aplikaciji #OstaniZdrav;
Tudi opozicija KUL je dejavno doprinašala k slabšanju epidemije: poziv za šole brez mask, poziv in udeležba na množičnih protivladnih protestih, kjer se je masovno kršilo pravila za preprečevanje okužb, nasprotovanje zakonskim paketom PKP, nasprotovanje nošenju mask (Jani Möderndorfer). Spomnimo še, da je Marjan Šarec ob odstopu s premierskega mesta za seboj pustil prazna skladišča medicinske opreme itd.;
Policijska sindikata sta prav tako doprinesla k slabšanju epidemiološke slike Slovenije: vložila sta ustavno presojo odlokov glede pogojev PCT in PC, posledično je tempo cepljenja znatno upadel, ko je zadevo zadržalo Ustavno sodišče. Glasen nasprotnik je bil tudi vodja sindikata SVIZ Branimir Šttrukelj;
Vplivneži, ki so pomagali slabšati epidemiološko stanje v Sloveniji: Marko Potrč (zagovarjanje katastrofalnega švedskega modela), zakonca Đurić (promocija nenošenja mask), Jaša Jenull (neformalni vodja neprijavljenih protestov), Tea Jarc (neformalna voditeljica neprijavljenih protestov);
Anis Ličina (neformalni vodja neprijavljenih protestov), Zoran Stevanović (predsednik anticepilske stranke Resni.ca in vodja neprijavljenih protestov), Anica Bidar (anticepilka in vodja protestov), Milan Kučan (podpora petkovim protestnikom), Zlatko Čordić (nasprotovanje vladnim ukrepom, podpora nezakonitim protestom, udeležba na njih) itd.;
Mediji (nudenje podpore spornim vplivnežem in protivladnim protestnikom: zlasti, RTV Slovenija, POP TV in medijski imperij smetarskega tajkuna Martina Odlazka (Necenzurirano, Reporter, Svet24, Večer …).
Kadič: Zmagovalci med škodljivci so uredniki medijev
Za mnenje smo povprašali strokovnjaka za komunikacijo in političnega komentatorja Edvarda Kadiča, ki se je ukvarjal tudi s promocijo cepljenja, zato dobro pozna slovenske težave pri spopadanju z epidemijo: “Mislim, da gre predvsem za urednike nekaterih osrednjih medijev, ki jih lahko izpostavim z imenom in priimkom: Manica Janežič Ambrožič, uredniška politika Radio Slovenija, uredniki časopisov, radiev Martina Odlazka in POP TV. Skratka, gre za vse, ki so zelo skrbno pokrivali petkove proteste. Njih imam za osrednje škodljivce, ker so kljub veliki večini Slovencev, ki so se pripravljeni cepiti, jemali nasprotnike cepljenja v enakovrednem deležu kot zagovornike cepljenja pri predstavitvah prednosti in slabosti cepljenja.” Glede informacijske pooblaščenke pa meni, da se preveč črkobralsko drži nekih svojih načel in ne upošteva celotnega konteksta razmer. Gre dejansko za “fah idiotizem”. Gre za nekoga, ki je prepričan v svoj prav in se ga težko obtoži, da laže. Nekdo, ki ima globoko v sebi aktivistično naravnanost, ga težko imenuješ za aktivista, ker je to enostavno njegovo prepričanje, to je on.
In Prelesnikova deluje iz nekega svojega globokega prepričanja v nekaj, kar je na nekem ožjem strokovnem področju sicer v redu, na širšem nivoju pa je dejansko škodljivo za družbo. Tudi v primeru Ustavnega sodišča gre verjetno za “fah idiote”. To so več kot očitno ljudje, ki kot kaže ne vidijo gozda zaradi zabijanja v posamezno drevo. In takšen primer je tudi trenutno opuščanje pregona zoper Zorana Stevanovića, Zlatana Čordića Zlatka na račun Milana Kreka itd., ker črkobralsko verjetno res ni nič narobe. Čordić & Co. so več kot očitno nekoliko ekstrovertirani, uživajo v soju žarometov. In ko enkrat pridejo v ta svoj balonček in jim drugi govorijo, kako super so, gredo lahko povsem nehote čez neko mejo dobrega okusa. V današnjem medijskem prostoru brez nekih ekstremnih stališč niti nisi zanimiv. Čordić se preko aktivizma “fura” v smislu iskanja prostora v medijih. “On je v bistvu kapitalist. Išče medijsko prepoznavnost, da lahko prodaja svoje CD-je.” Enako tudi Jenull.
Svoje mnenje je podal tudi politični komentator Miloš Čirić. Po njegovem so “škodljivci tisti, ki ne skrbijo za to, da bi vsi govorili z enim glasom. Zato smo razdeljeni, zato je več mrtvih, več problemov, imamo več težav, vse skušaj je dražje itd.” Hkrati dodaja, da je največja težava je v tem, da tako Slovenija kot tudi celotna Evropa in svet ne dela z roko v roki oziroma usklajeno. “Če bi vsi skupaj delali usklajeno, teh problemov ne bi bilo,” je prepričan Čirić. In ker se pokrivajo različni interesi, so nekateri ljudje zmedeni. Nikdar ni mogoče spremeniti in rešiti proticepilcev, je pa mogoče mnoge, ki bi odreagirali drugače. Posledično bi bili naši stroški neprimerno nižji – če bi delovali usklajeno. “Povsod, kjer so delovali bolj usklajeno – predvsem je pomembno to, da so ZGODAJ pričeli delovati usklajeno (ko se enkrat zamudi “timing”, je zadeva prepozna, sicer pomaga, a začetne škode ni mogoče popraviti) …” Pri nas se v začetku nismo dovolj pogovorili, obenem pa bili žrtve prvotnega uspeha. Zato se je posledično zdelo, da ni potrebno delati ničesar več in vsaj nekateri so naivno verjeli, da ne bo problemov.
Pri vstopu v Nato in EU smo pokazali enotnost. In kadarkoli smo nastopili enotno, se je, ko smo si vzeli čas, to izkazalo za dobro. V Nemčiji so imeli Angelo Merkel, nekoga, ki res lepo komunicira, pa ima kljub temu nekdanja Vzhodna Nemčija zelo podobne rezultate kot pri nas. “Ni problem komunikacija. In ni vprašanje, kako je nekdo delal, vprašanje so različni glasovi,” meni Čirić in dodaja, da mi po definicijo bolj dvomimo v oblast. Kot ocenjuje, ima celotna vzhodna Evropa s tem težave. To bi se zgodilo, tudi če bi vladal Šarec ali Tanja Fajon. Problem je v tem, da za takšne zadeve nimamo dovolj izkušenj glede sodelovanja in dovolj časa. Zadeva je bila kot požar in potrebno je bilo reagirati hitro. Najprej smo dobro reagirali, ker smo bili prestrašeni zaradi Bergama oziroma fotografij iz Bergama, pozneje pa, ker to ni bilo “nič takšnega” …, obenem pa so se pojavili različni “pametnjakoviči” … Ob vseh teh glasovih je človek na koncu zmeden in ne ve več, komu verjeti, zato nastane problem. In pri nas nismo imeli nobene osebe, ki bi bila na področju zdravstva nesporna avtoriteta, kar vodi v težave.
