Piše: Sara Bertoncelj (Nova24TV)
“Resnična svoboda je to, da javnost obveščajo svobodni ljudje, ki lahko svobodno govorijo. Le kaj je pravičnejše v državi, kot je to,” je zapisal John Milton nekje okoli leta 1644. A žal vemo, da so svobodni mediji, sploh danes, neke vrste utopija. Res pa bi morali, v vlogi narodovega razuma, spomina ter vesti, braniti svojo avtonomnost. Znano je tudi, da množični mediji oblikujejo javno mnenje z manipulativnimi oblikami in metodami disimulacije in političnega marketinga. Tako izoblikujejo dominantno verzijo mnenjskega konsenza, zatem pa kontinuirano krepijo spiralo dominantnega mnenja. Večina teorij pravi, da naj bi na ta način predvsem vlada utrjevala svojo oblast, a pri nas se na medijskem področju še iz prejšnjih časov nekako vleče enopartijski sistem, mnogi novinarji pa delujejo kot uslužbenci agitprop komisije centralnega komiteja. Vse to je razvidno iz vsakodnevnega poročanja večinskih medijev, ki v vlogi političnih aktivistov napadajo vsako potezo aktualne vlade, istočasno pa se ob vsaki priložnosti pritožujejo, češ da se jih zatira in da so žrtve strahovitega pritiska diktatorske vlade.
Dan za dnem v množičnih medijih prebiramo o tem, kako so v naši državi svobodi medijev praktično že šteti dnevi. “Slovenija v žalostni družbi držav, ki sta neodvisne medije že popolnoma zatrli,” so včeraj zapisali na portalu 24ur.com in pojasnili, da naj bi se razprava o svobodi medijev po prvotnih načrtih osredotočila le na Poljsko in Madžarsko, vendar pa so bili primorani na seznam dodati tudi Slovenijo. Kako jo seveda ne bi, če pa se menda tudi pri nas brezkompromisno ravna z mediji. Da premier Janez Janša Slovenijo postavlja ob bok neliberalnim državam, so seveda opozorili v Levici, v stranki SAB pa menijo, da si slabše popotnice pred predsedovanjem Svetu EU ne bi mogli zamisliti. “Napadi na medije in novinarje premierja Janeza Janše v zadnjih tednih namreč vse glasneje odmevajo na evropskem političnem parketu in v evropskih medijih,” je zapisal naš največji komercialni medij in poudaril, da tudi tudi Društvo novinarjev Slovenije ugotavlja, da se dinamika, intenziteta in brutalnost napadov na medije le še stopnjujejo. Stranka LMŠ opozarja, da tudi Bruselj opaža, da je svoboda medijev v Sloveniji vse bolj načeta. “Prevzeti nadzor in obvladovati” – to je po njihovih besedah cilj premierja Janše, ko gre za medije. Seveda niso pozabili omeniti tudi orbanizacije, brez tega pač ne gre. Nikakor ne smemo pozabiti še na Tanjo Fajon, ki je poudarila, da si ni nikoli predstavljala, da bodo kdaj govorili o Sloveniji kot o prostoru, kjer oblasti skušajo utišati svobodne medije ter opozorila, da ni ogroženo le naše zdravje, temveč tudi svoboda medijev in naše demokracije, tako je poročal portal našega nacionalnega medija, rtvslo.si. Za piko na i, je večinske medije zmotil še javni poziv predsednika vlade direktorju Slovenske tiskovne agencije (STA) Bojanu Veselinoviću k odstopu. Oba medija sta za boljšo ilustracijo stanja v Sloveniji postregla še s slikovnim gradivom, ob tej priložnosti se jim je najbolj primeren zdel prikaz tiskanih medijev (časopisov), zaklenjenih z verigo in ključavnico. Kaj ste pa vi kaj včeraj brali?
Mizerno stanje duha med novinarji
Predsednik Združenja novinarjev in publicistov (ZNP) dr. Matevž Tomšič je pojasnil, da se že ta sintagma, vladno vmešavanje v medije, pri nas uporablja na izrazito selektiven način. Vmešavanje vlade se namreč dogaja le takrat, ko je na oblasti desnica. Ko je na oblasti levica in predsednik vlade (v tem primeru Marjan Šarec) poziva državna podjetja, naj ne oglašujejo v napačno usmerjenih medijih, pa to ni vmešavanje. Tukaj gre za visoko stopnjo sprenevedanja, je poudaril in dodal: “Pa četudi bi sprejeli to predpostavko oziroma oznako, da se vlada vmešava v medije, potem lahko zaključimo, da je pri tem izjemno neuspešna. Velika večina medijev pri nas je namreč izrazito uperjena proti vladi. Če bi si vlada te medije dejansko hotela podredit, je pri tem izjemno nespretna.” Opomnil je tudi, da če se novinar obnaša kot aktivist, pač ne more pričakovati, da se ga bo obravnavalo kako drugače, kot aktivista.
Marko Milosavljević, katedra za novinarstvo Fakultete za družbene vede (Foto: STA)
Na vprašanje, ali se novinarji večinskih medijev sploh zavedajo tega, da niso nepristranski, je Tomšič odgovoril, da je problem v aktivizmu. Tega je dejansko vedno več, vsaj na nacionalni televiziji so nekaj let nazaj to še nekoliko prikrivali, zdaj je pa ta aktivizem že direkten. Novinarji in uredniki delujejo, kot da bi bili neki strankarski aktivisti. In težava je tudi, da se nekateri novinarji tega dejansko ne zavedajo, kar pa nas pripelje do vprašanja samega izobraževanja novinarjev. Tomšič je kot primer navedel profesorja Marka Milosavljevića s katedre za novinarstvo na Univerzi v Ljubljani – tudi to kaže na primer izrazito spolitiziranost javne ustanove oziroma vsaj dela javne ustanove, ki se kot celota politično opredeljuje in ki se javno postavlja v bran svojim članom, ki direktno zavajajo ter širijo neresnice. “Če se tako vzgaja bodoče novinarje, potem se ne moremo čuditi, da je stanje duha med slovenskimi novinarji tako mizerno, kot je,” je pripomnil.
Tudi na Poljskem in Madžarskem imajo očitno razne Zgage, Milosavljeviće …
STA je državen medij, katerega ustanovitelj je Republika Slovenija, zato je tudi povsem normalno, da je država tista, ki postavlja in odstavlja direktorje, je Tomšič komentiral poziv Janše Veselinoviću, naj odstopi. “Tu o neki neodvisnosti ni mogoče govoriti in pika,” je poudaril. Izvoz mnenj v Evropo oziroma izven meja države pa bo potekal še naprej, te zgodbe se dogajajo tudi v drugih državah, je mnenja Tomšič. Poslušamo, kaj vse strašnega se jim dogaja, na Madžarskem in Poljskem, po vsej verjetnosti pa gre za podoben izvoz, kot smo ga deležni pri nas. “Gre za izvažanje domačih problemov, tudi na Poljskem in Madžarskem imajo očitno razne Zgage, Milosavljeviće in podobne, ki svoje politične frustracije izvažajo na evropski parket, tisti ki menijo, da bi morali biti v svojih državah na oblasti pa niso, skušajo dobiti neke zaveznike v Evropi – tam je torej situacija verjetno precej podobna kot v Sloveniji. Če vemo, da ni res, kar se piše o Sloveniji, seveda ni razloga, da bi verjeli da je res, kar se piše o Poljski in Madžarski. Bojijo se, da bo to multikulti levičarstvo s časom vseeno imelo manj vpliva, v Evropi pa hitro najdejo zaveznike, ker je ta ideologija zelo razširjena tudi v evropskih institucijah in medijih – zato hitro naletijo na posluh,” je zaključil predsednik ZNP.
Novinarji ne vedo, kaj so pravi pritiski na medije
“Brez strahovitega pritiska diktatorske vlade bi bilo 95 odstotkov medijev proti vladi in ne le 80 odstotkov,” je rahlo hudomušno a precej zares komentiral situacijo dr. Borut Rončevič. Politični analitik in nekdanji PR-ovec stranke SD Sebastjan Jeretič pa je izpostavil da je težava že v tem, da se to, da se z mediji polemizira in včasih tudi kritizira, želi predstaviti kot neko vmešavanje v medije. Mediji se dejansko sami vstopili v politični aktivizem, tako da se je treba vprašati, kaj so pravzaprav pričakovali – težko je razumeti, da so očitno pričakovali čisto tišino. Vse kar se dogaja, je več ali manj posledica njihovega političnega delovanja. “Če so tako občutljivi, da se jim zdi že polemiziranje glede njihovih zapisov vmešavanje, je vprašanje, kako bi preživeli v neki državi, kjer se politika resnično meša v medije,” je opomnil. Kar se tiče Evrope, smo pa že večkrat povedali, da gre za izvoz notranjih političnih aktivistov prek svojih kolegov na evropsko raven, evropski kolegi pa pač brez premisleka kupijo, kot jim naši domači novinarji servirajo. Ta Evropa, ki nas ocenjuje, pač ni Evropa, gre za neke ljudi, ki imajo takšne in drugačne prijatelje v Sloveniji. “Tem, ki bodo pač sledili slovenski levici, se ne more nič dopovedat, ker ne gre za stvar argumentov, pač pa gre za stvar politične odločitve, da pomagaš svojim političnim somišljenikom v Sloveniji,” je še ocenil
Foto: 24ur.com
Zdi se, da se vleče enopartijski sistem še naprej
Nekdanji predsednik programskega sveta RTV Mitja Štular je izrazil mnenje, da ni nobenega takega pritiska na medije, kot se želi prikazati, pritisk doživlja edino morda druga stran. “Nesmiselno je to, kar počnejo, pravzaprav grdo, zdaj v času epidemije,” je dejal. Po njegovem mnenju pri nas tranzicije še ni konec, lustracije pa tudi ni bilo na tak način, kot bi morala biti. Zdi se, kot da se še naprej vleče enopartijski sistem, kot je bil včasih, tako da je še sreča, da obstajajo tudi alternativne strani, s pomočjo katerih se da primerjati sliko, ki nam jo ponujajo večinski mediji. Najbolje je pogledati oboje, če želiš videti, kaj se dogaja. Mediji pač delajo, kar plačnik od njih zahteva, dejstvo je, da niso neodvisni. “Je pa težko razumeti, kako so nekateri novinarji celo prepričani v to, da delujejo neodvisno in nepristransko, gotovo namreč srečajo kdaj tudi drugače misleče, ki jim predstavijo tudi nasprotno stran, a zdi se, kot da to popolnoma preslišijo,” je naglas razmišljal Štular, nato pa se je spomnil, da po drugi strani – če malo bolj pozorno pogledamo ravnanje Marka Milosavljeviče te dni, morda niti ni tako nenavadno, da FDV proizvede tovrstne novinarje, ki ne znajo videti izven svojih okvirjev. Vsakemu, ki za nekaj minut pogleda prvi program RTV, bi moralo biti jasno, da ni nikakršnih vmešavanj v poročanje novinarjev, govorijo namreč čisto vse, kar jim zapaše, delajo vse po svoje in nihče jim nič ne more. Vsi jih sicer plačujemo, v uredniško politiko pa se nima nihče od nas neke pravice vtikati. Dejstvo je tudi to, da razen novinarja Igorja Pirkoviča, več ali manj vsi vabijo v oddaje zgolj istomisleče, ki le še potrjujejo enostranske poglede, večinoma naše politične levice.
Direktor STA Bojan Veselinovič. (Foto: STA)
Glede Veselinovića je Štular mnenja, da bi moral že sam odstopit. Se mu zdi pa razumljivo, da če dobi toliko denarja, da hoče svoj položaj seveda obdržat. “STA bi morala biti privatna, tako kot tudi marsikje drugje po državah,” je dejal in za konec še povedal, da v Evropi Slovenija ni tako pomembna, kot želijo prikazati mediji in leva opozicija, zato je malo verjetno, da bi lahko to naše izvažanje mnenja oziroma kritike kakor koli vplivalo na položaj Slovenije in na prihodnje predsedovanje Svetu EU.
