RTV prispevek je že dolgo kamen spotike javnega diskurza v Sloveniji. Najnovejše javnomnenjske raziskave, ki jih je za Nova24TV opravila Agencija Parsifal so pokazale, da največji delež vprašanih, 39,4 odstotki vprašanih, meni, da bi moral RTV prispevek ostati tak kot je. A kot je za Nova24TV opozoril odgovorni urednik revije Demokracija Jože Biščak, seštevek tistih, ki želijo ukiniti RTV prispevek in tistih, ki želijo, da bi omenjeni prispevek plačevali samo tisti, ki to hočejo presega delež tistih, ki si želijo ohraniti RTV prispevek. Takih, ki nasprotujejo prispevku, ali želijo, da bi ta bil prostovoljen je namreč kar 54,8 odstotkov.
Na vprašanje, kaj menijo o plačevanju RTV prispevka je večina, to je 39,4 odstotki vprašanih, odgovorila, da si želijo, da prispevek ostane tak kot je sedaj. Da naj prispevek plačujejo le tisti, ki si to želijo meni 29,1 odstotka anketiranih. Da bi se RTV prispevek moral ukiniti zagovarja 25,7 odstotka vprašanih, medtem ko sta 2,4 odstotka vprašanih naklonjena višanju RTV prispevka. 3,4 odstotki vprašanih ne vedo za kaj bi se odločili.
V primerjavi s Parsifalovo javnomnenjsko anketo iz oktobra se je novembra skrčilo število tistih, ki zagovarjajo, da bi prispevek moral ostati enak, ravno tako pa je manjše število tistih, ki so prepričani, da bi se moral prispevek ukiniti. Povečal se je delež tistih, ki so prepričani, da bi se moral prispevek zvišati, za 3,8 odstotka je skočil delež tistih, ki menijo da bi prispevek plačevali le tisti, ki si to želijo. Ravno tako se je skoraj podvojil delež tistih, ki ne vedo kaj bi storili glede RTV prispevka.
Ob predpostavki, da med anketiranci ni prihajalo do radikalnih sprememb osebnih stališč, lahko sklepamo, da se je delež tistih, ki so zagovarjali da prispevek ostane tak kot je prelil v zagovornike zvišanja prispevka. Delež tistih, ki si želijo, da prispevek plačujejo le tisti, ki si to želijo se je povečal na račun tistih, ki zahtevajo ukinitev prispevka RTV. Na račun slednje skupine lahko ugibamo je pridobila tudi skupina, ki ne ve kaj bi z RTV prispevkom.
Rezultate ankete o plačevanju prispevka RTV Slovenija je za Nova24TV komentiral Jože Biščak, odgovorni urednik revije Demokracija:
»Čeprav se zdi, da je večina anketiranih (39,4 odstotka) naklonjena temu, da prisilni RTV prispevek ostane tak, kot je, bode v oči dvoje. Prvič, delež ´podpornikov´ je daleč pod tistim, ki ga javni zavod predstavlja javnosti, in drugič, treba je pogledati skupen tudi delež tistih, ki bi prispevek ukinili (25,7 odstotka) ali bi ga plačevali, če bi to sami želeli (29,1 odstotka). Se pravi, koliko je tistih, ki imajo radi svoje denarnice in radi sami odločajo, kaj bodo gledati po televiziji in so zato pripravljeni odšteti svoj denar. Tej je skoraj 55 odstotkov, kar je že številka, nad katero bi se morali zamisliti tako tisti na oblasti (in razmišljati o ukinitvi RTV prispevka ali najdi drugo obliko začasnega financiranja), kot tisti s Kolodvorske ulice. Povedano drugače. Prevladujejo tisti, ki ne želijo plačevati za skrajno levičarsko propagando javnih uslužbencev, v manjšini pa so mazohisti, ki očitno uživajo ob gledanju alkimističnih družbenopolitičnih delavcev.
Zadnji primer izprijenosti je oddaja, ki je nastala v produkciji VSO in je govorila o odločitvi za plebiscit o samostojnosti Slovenije pred 30 leti. Ne vem, ali zaradi politične korektnosti ali zaradi sovraštva do slovenstva, je TV Slovenija opremila oddajo z napisom, da ne izraža mnenja Televizije Slovenija. Trditev, da televizijcem (podobno kot Muilanu Kučanu) samostojna Slovenija ni bila ´intimna opcija´, najbrž ni daleč od resnice.
S tovrstnim početjem in dvojnimi merili, ki postajajo nekakšen zaščitni znak RTV Slovenije, izgubljajo legitimnost, lestvico novinarske integritete in profesionalnosti so postavili tako nizko, da skoraj ne more biti nižja. Zato pričakujem, da se bo odpor državljanov do oboroženega ropa (kar prisilno plačevanje tudi je, saj moraš prispevek plačevati pod grožnjo s silo) samo še povečeval in da bo v prihodnje naraščal delež tisti, ki bi bodisi ukinili RTV prispevek, bodisi bi imeli možnost, da ga v resnici prostovoljno plačujejo, če želijo, da se njihovi možgani iz normalno razvitih spremenijo v možgane kuščarjev oziroma v tisto, čemur znanstveniki pravijo ´reptilian brain´.«
Anketa je bila izvedena med 2. in 4. novembrom 2020, v raziskavo pa je bilo zajetih 730 anketirancev, od tega 49,6 odstotka žensk. Povprečna starost znaša 51,6 let, standardni odklon je 15,9 let. Največ anketirancev je iz najstarejše starostne skupine (43,2 odstotka), nekoliko manj je zastopana srednja starostna skupina (36,6 odstotka) in najmanj je najmlajše starostne skupine (20,2 odstotka). Največ anketirancev je z dokončano srednjo šolo (34,3 odstotka), sledijo tisti z dokončano višjo, visoko izobrazbo ali več (27,3 odstotka), 24,4 odstotka anketirancev ima poklicno šolo in 14 odstotkov anketirancev ima dokončano osnovno ali nedokončano osnovno šolo. Največ anketirancev prihaja iz vasi ali zaselka (55,2 odstotka), sledi mesto (28,2 odstotka) in manjši kraj (16,6 odstotka). Največ anketirancev prihaja iz Osrednjeslovenske regije (26,7 odstotka), sledita Podravska (14,6 odstotka) in Savinjska (12,8 odstotka) regija.
Ivan Šokić/Nova24TV
