Piše: Vida Kocjan
Odziv slovenske vlade na pandemijo je bilo zelo hiter, vladni ukrepi so bili učinkoviti, finančni in ekonomski podatki pa kažejo, da smo na dobri poti do okrevanja. Ukrepi so bili pravilni in delujejo, Slovenija je stabilna država in vredna zaupanja tujih investitorjev.
To so bistveni poudarki, ki kažejo učinkovitost dela zdajšnje vladne koalicije, ki je krmilo države prevzela 13. marca 2021, v poldrugem letu pa so se zgodili tektonski premiki na vseh področjih.
Lanski upad manjši od pričakovanega
Leta 2020 je Slovenijo, povsem nepripravljeno, zajela epidemija novega koronavirusa, takratni predsednik vlade Marjan Šarec pa je konec januarja 2020 vrgel puško v koruzo. Zaradi epidemije smo bili lani priča gospodarskemu padcu, bruto domači proizvod se je znižal za 4,2 odstotka. Že to je bil velik dosežek, kar je v svojem poročilu zaznala tudi Evropska komisija. Lanski gospodarski upad v Sloveniji je bil namreč manjši od sprva predvidenega.
Visoka letošnja gospodarska rast
V letošnjem drugem četrtletju je bila rast domačega bruto proizvoda (BDP), kar je tudi kazalnik gospodarske rasti, za kar 16,3 odstotka višja kot v drugem četrtletju 2019, ko je bila ta rast 2,5-odstotna. V letošnjem prvem polletju se je gospodarska rast povečala za skupno 8,9 odstotka, za leto kot celoto pa je napovedana 6,4-odstotna rast. V drugem polletju je namreč pričakovana nekoliko počasnejša rast, kar je povezano predvsem z vplivi pandemije na svetovnih trgih. Kljub temu pa se bo gospodarska aktivnost v Sloveniji do konca leta 2021 predvidoma vrnila na predkrizno raven, to je na leto 2019. Prvotne napovedi so bile, da bo to šele v prihodnjem letu.
Letošnja gospodarska rast je tudi krepko nad povprečjem Evropske unije, kar pomeni, da smo v letu 2021 v državi priča močnemu gospodarskemu okrevanju. Zelo ugodne so tudi napovedi za prihodnji dve leti, rast bodo še dodatno spodbujale številne investicije.
Brezposelnost rekordno nizka
Izredno ugodni so tudi kazalniki na področju brezposelnosti. V času Šarčeve vlade, v kateri so dominirale stranke iz vrst KUL (LMŠ, SD, Levica in SAB), je bila stopnja anketne brezposelnosti v Sloveniji 4,8 odstotka. Podatki kažejo, da se je ta navkljub vsem težavam, povezanih s pandemijo, v času vlade pod vodstvom Janeza Janše znižala na 3,9 odstotka. Tudi po tem kriteriju smo med najboljšimi v Evropski uniji.
Ob koncu oktobra je bilo tako na zavodu za zaposlovanje prijavljenih 66.654 brezposelnih oseb, kar je bilo več kot petina manj kot pred letom dni. Za primerjavo, ob koncu leta 2019, v času prejšnje Šarčeve vlade, je bilo brezposelnih 75.292 oseb ali 13 odstotkov več kot zdaj. Stanje na tem področju pa se še naprej izboljšuje. Konec oktobra 2021 pa je v državi brezposelnost že približno na ravni oktobra 2008, kar je svojevrsten uspeh.
Višje plače in pokojnine
Izplačana povprečna bruto plača v Sloveniji v primerjavi z avgustom 2021 in avgustom 2019 se je povečala za več kot 10 odstotkov. Povečanje je bilo s 1.725,91 evra (avgusta 2019) na 1.900,43 evra (avgusta 2021). Rast plač je bila 10-odstotna.
Tudi povprečne pokojnine so se v letu dni pod desnosredinsko koalicijo povečale za desetino. S 661,73 evra oktobra 2019 na 730,04 evra v letu dni. Pod to vlado je višja tudi zagotovljena pokojnina za 40 let delovne dobe. Ta se je s 530 evrov septembra 2019 povišala na 620 evrov septembra 2021. Povišanje je kar 17-odstotno. Ob tem je desnosredinska vlada upokojencem s pokojninami do nekaj več kot 700 evrov mesečno doslej namenila že dva solidarnostna dodatka, vnovično izplačilo bo predvidoma izplačano do konca letošnjega leta. Vlada je zagotovila tudi višja sredstva za letni dodatek upokojencem. Ta se bo zvišal tudi v prihodnjem letu.
Višji prihodki, večji prihranki
Podatki kažejo, da so se prihodki državljanov v času desnosredinske vlade bistveno zvišali. Posledično se je nato povečalo tudi varčevanje državljanov, v letu dni za okoli 5 milijard evrov ali za desetino. Slovenci smo imeli konec septembra 2021 na bančnih računih že okoli 24 milijard evrov prihrankov, kar je ob dobrih 2,1 milijona prebivalcev povprečno okoli 11.400 evrov na vsakega.
Za primerjavo. Ob koncu leta 2020 smo imeli na računih 19 milijard evrov, gre za vpogledne bančne vloge, leto pred tem 17,3 milijarde evrov, konec septembra 2021 jih je bilo v višini 24 milijard evrov.
Slovenski državljani imamo dodatno še okoli 4 milijarde evrov v vzajemnih skladih, v nepremičninah pa še okoli 100 milijard evrov. V letu dni so se vloge prebivalstva povečale za desetino, premoženje v skladih pa za tretjino.
Gospodinjstva v Sloveniji so že v letu 2020 privarčevala največ doslej, privarčevana sredstva so najizraziteje usmerila v vpogledne vloge, zadolženost gospodinjstev se v primerjavi z letom 2019 ni bistveno spremenila.
Stopnja varčevanja v Sloveniji je bila že lani po podatkih Statističnega urada RS rekordno visoka in je znašala 22,6 odstotka, kar pomeni, da smo privarčevali več kot petino vseh prihodkov. Povprečje privarčevanih prihodkov v letih 2008 do 2020 je bilo 13,4 odstotka. To pomeni, da je bilo varčevanje lani res nadpovprečno, nadaljuje se tudi v letošnjem letu.
Po prihrankih četrti v EU
Pomemben podatek je tudi, da so slovenska gospodinjstva privarčevala povprečno višji delež razpoložljivega dohodka kot gospodinjstva v evrskem območju in Evropski uniji.
Slovenija se po podatkih Evropskega statističnega urada po stopnji varčevanja uvršča na četrto mesto med državami EU. Večje prihranke imajo samo še prebivalci Nizozemske (stopnja 24 odstotkov), Luksemburga in Nemčije.
Najmanj privarčujejo na Slovaškem (10,9 odstotka vseh dohodkov). Povprečje v EU je 18,7 odstotka, v državah z evrom pa 19,5 odstotka.
Varčevanje gospodinjstev pa je tisti del razpoložljivega dohodka gospodinjstev, ki ga ne porabimo za nakup trajnih in potrošnih dobrin, temveč ga privarčujemo. Prihranki gospodinjstev so torej enaki razpoložljivemu dohodku gospodinjstev, zmanjšanem za končno potrošnjo.
Plačilna sposobnost, manj stečajev
Podatki Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) kažejo, da se plačilna sposobnost slovenskih poslovnih subjektov v letih 2020 in 2021 ni poslabšala. Kot razlog navajajo številne ciljno usmerjene interventne ukrepe države za blaženje posledic epidemije lani in letos. Nadalje je vlada sprejela še dodatne ukrepe, kot so zakonski moratoriji, finančna pomoč države in podobno, s čimer so pomagali gospodarstvu, da ni prišlo do povečanja števila stečajev. Pri tem so zaščitili predvsem dejavnosti, ki jih je epidemija bolj prizadela. Tako je bilo število začasnih stečajnih postopkov nad pravnimi osebami in samostojnimi podjetniki od začetka epidemije v času desnosredinske vlade manjše kot leta 2019, ko je vlado vodil Marjan Šarec.
V letu 2020 je bilo tudi manj osebnih stečajev, in sicer četrtina manj kot leta 2019. Za 16 odstotkov je bilo manjše tudi v prvih mesecih letošnjega leta.
Manjše kot leta 2019 je bilo tudi povprečno število pravnih oseb z dospelimi neporavnanimi obveznostmi, zneski neplačil pa so bili prav tako manjši kot leta 2019. Leta 2020 se je povprečno mesečno število podjetij in samostojnih podjetnikov z neporavnanimi (neplačanimi obveznostmi) zmanjšalo za 15 odstotkov glede na leto 2019. V letošnjih devetih mesecih pa še za 17 odstotkov glede na leto 2020.
Vse to so kazalniki, ki potrjujejo uspešnost desnosredinske vlade.
Pomoč občinam
Desnosredinska vlada je takoj po nastopu marca lani veliko pozornosti namenila lokalnim skupnostim in razvoju občin. Nemudoma je povečala znesek povprečnine na prebivalca občine, občine dodatno razbremenila plačevanja nekaterih stroškov, ki niso bili nikoli v domeni občin, jim omogočila dodatna sredstva za investicije in hkrati pospešila črpanje evropskih sredstev, kjer se »pred tem zadnjih šest let ni nič delalo«, kakor je v pogovoru za Demokracijo dejal brežiški župan Ivan Molan.
Slednji je opozoril tudi na ogromne razlike med delom vlade pod vodstvom Marjana Šarca in zdajšnje desnosredinske vlade. Dejal je, da so župani od Marjana Šarca precej pričakovali, saj je bil pred tem tudi sam župan. Sprva jim je obljubil veliko, nato je na vse pozabil. »Zdajšnja vlada pa je te stvari res izpeljala. Prejšnje vlade so nam sredstva za investicije dale v obliki kreditov, kar pomeni, da so občine celo silile v dodatno zadolževanje. Ta vlada pa nam je to dala kot nepovratna sredstva, s čimer lahko občine sofinancirajo evropske projekte, izvajajo lastne investicije ali pa denar celo namenijo za odplačila dolgov. V času te vlade so se stvari bistveno izboljšale,« je poudaril uspešen brežiški župan. V zadnjem času smo tudi priča, da se župani ob vladnih obiskih v regijah vladi zahvaljujejo tudi za nepovratna evropska sredstva. Ali kot je ob zadnjem obisku v jugovzhodni Sloveniji poudaril ribniški župan Samo Pogorevc: »Vesel sem, da imamo tako operativno vlado.«
Povečanje dolga za manj od povprečja EU
V času epidemije je desnosredinska vlada sicer povečala javni dolg države, vendar pa Slovenija pri tem ni edina v EU. Zadnji podatki kažejo, da je bilo povečanje dolga v Sloveniji nižje od povprečja držav evroobmočja. Zaradi pandemije covida-19 imajo z višjim zadolževanjem in s primanjkljajem v proračunu težave vse države EU, vendar pa je Slovenija na poti, da se bodo zaradi že izvedenih ukrepov prihodki v državni proračun na srednji in dolgi rok samo krepili. Ali kot je dejal poslanec Marko Pogačnik: “Ne bi si mogel zamisliti, da ti ukrepi ne bi bili sprejeti in da Slovenija ne bi ohranila delujočega gospodarstva. Takrat bi bil pa res kolaps in bi bil državni proračun verjetno res sesut do konca.”
Slovenija stabilna država
Za konec dodajmo, da se obresti za posojila znižujejo, o čemer lahko več preberete na naslednjih straneh. Tudi mednarodne bonitetne agencije Slovenijo ocenjujejo ugodno, saj so ji zvišale bonitetno oceno ali pa so ji bonitetno oceno kljub težkim časom ohranile na isti ravni. To pomeni, da tuji investitorji ocenjujejo, da je Slovenija stabilna država in vredna zaupanja tujih investitorjev.
