Piše: Spletni časopis
Z interventnim zakonom bomo plače okrajnih sodnikov izenačili z najnižjim plačnim razredom poslancev, višje plače bodo sodniki dobili 1. 1. 2025, so sporočili iz vlade po sestanki premiera Roberta Goloba s predstavniki pravosodja, ministrstva za javno upravo in ministrstva za pravosodje, ki je bilo v nedeljo 5. aprila. Na pogovoru bi naj vlada predstavila svoja izhodišča za uresničitev odločbe ustavnega sodišča.
Ustavno sodišče je julija lani soglasno pritrdilo sodnemu svetu, da so plače sodnikov prenizke in da je neustrezno tudi usklajevanje sodniških plač. Od parlamenta so zahtevali, da mora plače sodnikov popraviti s spremembo zakonov, ki določajo plače sodnikov in drugih funkcionarjev v pol leta. Torej povišati plače sodnikov in izboljšati način usklajevanja teh plač.
Zgodilo pa se ni nič. Vlada nobene spremembe parlamentu niti predlagala ni v tem času.
Iz vlade so o tem svojem ravnanju sporočili: “Tudi vlada pripoznava neustrezni plačni položaj sodnikov, zlasti tistih na prvi stopnji in potrebo po čimprejšnji uresničitvi ustavne odločbe, pri čemer pa ne more spregledati dejstva, da trenutno potekajo pogajanja o prenovi plačnega sistema javnega sektorja, v okviru katerega se celovito ureja plačni položaj vseh funkcionarjev, med drugim tudi pravosodnih funkcionarjev.”
Položaj sodnikov bodo zdaj že drugič poskusili popraviti z interventnim zakonom. Prvič so zaradi obljub Goloba sodnikom in tožilcem to poskušali januarja lani, torej že pred sodbo ustavnega sodišča. Takrat bi interventno vsem sodnikom in tožilcem povišali plače za 600 evrov mesečno, a je vlada svoj predlog zakona umaknila, ko so ga sesuli v pravni službi parlamenta zaradi nesistemskosti in retroaktivnosti. Tožilcev, ki niso del sodne veje oblasti, zdaj več ne omenjajo med tistimi, ki bi dobili izredne povišice.
O najnovejšem začasnem interventnem zakonu so iz vlade sporočili:
“Predlog interventnega zakona za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča zato predstavlja prvi in nujno potrebi korak k celoviti rešitvi plačnega položaja sodnikov. Ustavno sodišče namreč opozarja, da je potrebno vzpostaviti relativno primerljivo plačilo med statusno medsebojno primerljivimi funkcionarji različnih vej oblasti. Pri tem pa iz odločbe Ustavnega sodišča izhaja neprimerljivost in s tem neustavnost zlasti med plačami sodnikov prve stopnje in poslancev, zato predlog interventnega zakona naslavlja v prvi vrsti prav plačni položaj sodnikov prve stopnje, ki je tudi po mnenju vlade najbolj problematičen.
Predlog interventnega zakona za uresničitev odločbe Ustavnega sodišča tako predvideva višje uvrstitve v plačne razrede za posamezne funkcije sodne veje oblasti in predlaga povišanje plačnih uvrstitev za največ tri plačne razrede sodnikom prve stopnje. Zakon pri tem upošteva obstoječa razmerja med sodniki in predsedniki (in podpredsedniki) sodišč iste stopnje ter razmerja med sodniki različnih stopenj, ki so postavljena v veljavnem sistemu, kot ga določa Priloga 3 Zakona o sistemu plač v javnem sektorju in sicer:
· Predlog zakona izenačuje uvrstitev v plačni razred okrajnega sodnika svetnika z uvrstitvijo v najnižji plačni razred poslanca, posledično pa spreminja uvrstitve tudi ostalih funkcionarjev sodne oblasti.
· Predlog zakona uresničuje zahtevo po ustavnopravni enakovrednosti oziroma relativni primerljivosti sodne veje oblasti v primerjavi z zakonodajno in izvršilno vejo oblasti.
· Razlika med uvrstitvijo vrhovnega sodnika in najnižje uvrščenega ministra znaša 1 plačni razred, vrhovni sodnik svetnik pa je izenačen z najnižje uvrščenim ministrom.
Predlog zakona predvideva, da bodo sodniki do višjih plač upravičeni s 1.1.2025, celostna ureditev materialnega položaja sodne veje oblasti pa se bo v celoti uredila v okviru enovite prenove plačnega sistema in nove umestitve vseh funkcionarjev v plačni sistem javnega sektorja, ki bo predvidoma uveljavljena v začetku naslednjega leta.”
