Piše: C. R.
Koalicijska pogodba vsebuje nabor pretežno splošno opredeljenih ukrepov, ki presegajo štiriletni mandat, ocenjuje fiskalni svet. Kritičen je do nedorečenosti pogodbe in do možnega povečanja izdatkov, ki bi lahko bilo obsežnejše od večanja prihodkov. Od vlade pričakuje, da bo v prihodnje natančno opredelila javnofinančne posledice ukrepov, poroča STA.
Fiskalni svet ocenjuje, da koalicijska pogodba zaradi velike nedorečenosti, tako z vidika obsega kot glede časovne umeščenosti ukrepov, ne nudi zadostne podlage za načrtovanje ekonomskih subjektov. Tako predlaga približevanje dobrim praksam v nekaterih državah, kjer koalicijske pogodbe omogočajo natančnejše ovrednotenje. “S tem tudi širša javnost dobi uvid v njihove javnofinančne in makroekonomske posledice,” v danes objavljeni oceni koalicijske pogodbe poudarja fiskalni svet.
“Fiskalni svet od vlade pričakuje, da bodo ukrepi v prihodnjih uradnih proračunskih dokumentih predstavljeni transparentno in da bodo natančno opredeljene tudi njihove javnofinančne posledice,” izpostavlja.
Ukrepi, pri katerih je mogoče določiti smer vpliva na javnofinančne agregate, so pretežno usmerjeni v povečanje izdatkov. Ob tem svet ponavlja opozorilo, da rast tekoče porabe ne sme presegati rasti dolgoročnega gospodarskega potenciala. Koalicijska pogodba po mnenju sveta v precejšnji meri izraža tudi nekatere usmeritve glede financiranja dodatnih izdatkov, kar je razlika v primerjavi s predhodno ocenjenima koalicijskima pogodbama.
Financiranje naj bi zagotavljala povečana poraba evropskih sredstev, deloma pa tudi alternativni, a v koalicijski pogodbi še nedoločeni viri financiranja, zaradi česar nekateri ukrepi ne bi nujno slabšali javnofinančnega položaja.
“V koalicijski pogodbi so na nekaj mestih omenjene tudi zaveze za zagotavljanje (dolgoročne) javnofinančne vzdržnosti v povezavi z ukrepi, ki jih navaja. Koalicijska pogodba hkrati nakazuje nekaj elementov reševanja dolgoročnih izzivov, s katerimi se soočajo slovenske javne finance, vendar tudi tu ukrepov natančneje ne opredeljuje,” pojasnjuje svet.
Ob trenutnih in napovedanih makroekonomskih gibanjih ter globalnih in domačih tveganjih mora ekonomska politika po oceni sveta pripraviti ustrezen nabor ukrepov, ki bodo ob naslavljanju trenutnih izzivov zagotovili makroekonomsko okolje za vzdržno gospodarsko rast brez poglabljanja neravnovesij in omogočili oblikovanje manevrskega prostora za posredovanje ekonomske politike v prihodnje.
“Ukrepi pri tem ne bi smeli ogroziti doseganja srednjeročne uravnoteženosti javnih financ. To je še toliko pomembneje zaradi pričakovanega postopnega zaostrovanja denarne politike in s tem tudi višjih stroškov financiranja dolga,” navaja fiskalni svet.
Svet ob napovedi spreminjanja fiskalnega pravila opozarja, da bi to moralo biti premišljeno in tako časovno kot vsebinsko v čim večji meri usklajeno s pričakovanimi spremembami pravil ekonomskega upravljanja v EU.
