Piše: C. R.
Evropska komisija je danes potrdila, da je uradno prejela slovenski načrt za okrevanje in odpornost. Načrt določa reforme in javne naložbene projekte, ki jih Slovenija namerava izvesti s podporo mehanizma za okrevanje in odpornost, so sporočili iz Bruslja. Prejela je tudi načrte Belgije, Italije in Avstrije, doslej od skupno 13 držav članic.
Slovenski načrt temelji na štirih prednostnih stebrih: zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast; zdravstvo in socialna varnost, vključno z naložbami in reformami na področju dolgotrajne oskrbe in socialnih stanovanj.
Projekti v načrtu bodo izvedeni do konca leta 2026, kar je obdobje veljavnosti mehanizma za okrevanje in odpornost. V načrtu je Slovenija predlagala projekte na vseh sedmih evropskih vodilnih področjih, so še sporočili iz predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.
Iz službe vlade za razvoj in evropsko kohezijsko politiko so v petek zvečer sporočili, da je Slovenija načrt, ki ga je vlada sprejela v sredo, posredovala Evropski komisiji. Minister Zvone Černač je ob tem izrazil pričakovanje, da bo načrt potrjen v naslednjih treh mesecih.
Nacionalni načrt za okrevanje in odpornost, ki bo podlaga za črpanje sredstev iz 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje EU po koronski krizi, vsebuje za 2,5 milijarde evrov ukrepov na štirih področjih. Za zelene vsebine je predvidenih 43 odstotkov sredstev, za digitalni prehod pa ena petina.
Od skupnega zneska 2,5 milijarde evrov Slovenija računa na 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev ter 666 milijonov evrov povratnih sredstev. Posojil bi sicer lahko dobila za 3,6 milijarde evrov, a se je vlada za zdaj odločila biti restriktivna, lahko pa bo za povečanje tega dela zaprosila pozneje, je že v četrtek pojasnil minister za razvoj in evropsko kohezijsko politiko Zvonko Černač.
Predsednica komisije Ursula van der Leyen je na Twitterju ob potrditvi sprejema slovenskega načrta danes zapisala, da je načrt “usmerjen v prihodnost: zeleni in digitalni prehod; pametna, trajnostna in vključujoča rast; zdravje in blaginja vseh”.
Iz komisije so danes še sporočili, da so vsi načrti omenjenih držav članic – Slovenije, Belgije, Italije in Avstrije – rezultat intenzivnega dialoga med komisijo in organi teh držav, ki je potekal v zadnjih mesecih.
Komisija bo načrte ocenila v naslednjih dveh mesecih na podlagi 11 meril iz uredbe in vsebino pretvorila v pravno zavezujoče akte. Ta ocena bo vključevala zlasti pregled, ali načrt prispeva k učinkovitemu obravnavanju vseh ali pomembnega dela izzivov, opredeljenih v priporočilih za posamezne države, izdanih v okviru evropskega semestra. Komisija bo ocenila tudi, ali je v načrtu vsaj 37 odstotkov odhodkov namenjenih naložbam in reformam, ki podpirajo podnebne cilje, 20 odstotkov pa digitalnemu prehodu. Svet EU bo praviloma imel na voljo štiri tedne za sprejetje predloga komisije, so še pojasnili na predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji.
Dodali so, da bi odobritev s strani Sveta EU omogočila, da se Sloveniji predhodno izplača 13 odstotkov od zaprošenih 1,8 milijarde evrov nepovratnih sredstev in 0,7 milijarde evrov posojil v okviru mehanizma za okrevanje in odpornost, pod pogojem, da začne veljati sklep o virih lastnih sredstev, ki ga morajo najprej odobriti vse države članice.
Komisija je doslej prejela skupno 13 načrtov za okrevanje in odpornost. Ob omenjenih tudi od Danske, Nemčije, Grčije, Španije, Francije, Latvije, Luksemburga, Portugalske in Slovaške. V komisiji poudarjajo, da bodo še naprej intenzivno sodelovali s preostalimi državami članicami, da bi jim pomagali pri pripravi kakovostnih načrtov, poroča STA.
