Evropska komisija je danes v uradnem listu EU objavila nezaupno verzijo ugotovitev, na podlagi katerih je konec januarja sprožila poglobljeno preiskavo glede NLB. S tem so začeli teči roki za vložitev pripomb Slovenije in zainteresiranih tretjih oseb.
Slovenija, ki do konca lanskega leta ni izpeljala dogovorjenih privatizacijskih postopkov za NLB, je Evropski komisiji decembra lani predlagala spremembe zaveze o prodaji 75 odstotkov delnic v NLB. S tem je zamudila rok iz obstoječe zaveze Evropski komisiji, ki jo ji je dala konec leta 2013 v zameno za odobreno državno pomoč banki.
Komisija je predlog Slovenije ocenila in izrazila dvom, da je ta v povezavi z odlogom prodaje NLB kljub predlaganim alternativnim ukrepom enakovreden prvotni prodajni zavezi. Zato je 26. januarja sprožila poglobljeno preiskavo glede vprašanja NLB in o tem pisno obvestila Slovenijo. Ta ji je uradni odgovor poslala v začetku marca ter v njem naslovila pomisleke komisije in obrazložila svoje predloge.
Kot je v današnji izjavi za medije ponovila ministrica za finance Mateja Vraničar Erman, ki opravlja tekoče posle, je sprožitev poglobljene preiskave postopkovno običajen korak v takih primerih in da njena sprožitev ne prejudicira njenega izida.
S prejemom formalnega odziva se je takrat odprlo novo okno priložnosti, da se v konstruktivnem dialogu s komisijo najde ustrezna rešitev. Ministrica je danes izpostavila, da pogovori o tem tečejo naprej na strokovni ravni. “O konkretnih predlogih tako v zvezi z rokom privatizacije NLB kot glede izravnalnih ukrepov pogovori še potekajo, zato kaj bolj določnega v tem trenutku ni mogoče povedati,” je dodala.
“Naš cilj je, da pridemo do uravnoteženega dogovora med rokom za prodajo in potrebnimi izravnalnimi ukrepi,” je poudarila. Ponovila je, da “daljši, kot bo rok za prodajo NLB, ostrejši bodo izravnalni ukrepi”. Po njenih besedah se bodo v prihodnjih tednih odločili, kdaj oz. ali je potreben tudi še pogovor na politični ravni z evropsko komisarko za konkurenco Margrethe Vestager.
Danes je Evropska komisija nezaupno verzijo odločitve objavila v evropskem uradnem listu. Sedaj imajo zainteresirane stranke, kot so konkurenčne banke, civilne iniciative, organizacije in združenja, en mesec časa, da pošljejo komisiji svoje pripombe in ugotovitve.
Po tem bo imela Slovenija en mesec časa, da pripravi odgovor na te pripombe, nato pa gre komisija v sprejem končne odločbe glede prodajnih zavez za NLB. Instrukcijski rok za odločitev komisije je 18 mesecev od začetka poglobljene preiskave, torej od konca januarja naprej. Kdaj bi komisija o tem lahko dokončno odločila, ministrica ni želela ugibati.
Pripombe bo komisija preučila zlasti v luči združljivost ukrepov oz. da bi ocenila, ali novi ukrepi, ki jih predlaga Slovenija glede prestrukturiranja NLB, v zadostni meri nadomeščajo odložitev prodaje banke na obdobje po koncu leta 2017. Ministrica je ob tem spomnila, da sta Slovenija in banka izpolnili prav vse zaveze, razen prodajne oz. privatizacijske.
Stališče komisije pa je, da mora poskrbeti, da bo NLB, ki je prejela znatno državno pomoč, dolgoročno sposobna preživeti, tudi zaradi slovenskih davkoplačevalcev. Pri tem mora zagotoviti enako obravnavo vseh držav EU. Slovenija z neizpolnitvijo zavez krši pravila državnih pomoči, v primeru negativne končne odločbe se ta pomoč izterja od prejemnika, torej od NLB.
Vzporedno s tem ima Slovenija z Evropsko komisijo tudi pogovore glede nerešenega vprašanja prenesenih deviznih vlog, ki ga imata Slovenija in Hrvaška. “V zvezi s tem predlogom s komisijo potekajo pogovori, ali bi tako odškodovanje NLB pomenilo državno pomoč ali ne. Dokončnega stališča komisija v zvezi s tem predlogom še ni oblikovala. Tudi tu bomo iskali ustrezen kompromis,” je zatrdila.
