Državni svetniki so danes opravili 10. izredno oz. 1. korespondenčno sejo Državnega sveta. Sejo je sklical predsednik Državnega sveta Alojz Kovšca na podlagi 32. in 33. člena Poslovnika Državnega sveta, da med državnimi svetnicami in svetniki preveri pripravljenost za vnaprejšnjo odpoved odložilnemu vetu na sveženj urgentnih zakonov, ki jih je sprejel Državni zbor, 19. marca 2020, so sporočili iz Državnega sveta.
Glasovanja se je udeležilo 35 državnih svetnic in svetnikov, ki so se soglasno vnaprej odpovedali možnosti odložilnega veta za Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, Zakon o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov, Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, za Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju pa je možnost odložilnega veta sprejelo 34 od 35 državnih svetnikov. Tako se bo zakonodajni postopek skrajšal za najmanj sedem dni, Sloveniji pa bomo omogočen hitrejši sprejem nujne zakonodaje za premagovanje izrednih razmer, povezanih z epidemijo novega koronavirusa COVID 19.
Vnaprejšnja odpoved vetu ni novost v parlamentarni proceduri. Državni svetniki so že v preteklosti izkoristili možnost vnaprejšnje odpovedi odložilnemu vetu, in sicer nazadnje leta 2015, ko je na tak način pripomogel k hitrejši uveljavitvi Zakona o dopolnitvi Zakona o obrambi v povezavi s t. i. migrantsko krizo. Poslovnik namreč določa sedemdnevni rok, v katerem ima Državni svet čas, da se odloči, ali bo oz. ne bo zahteval predlog odložilnega veta na sprejeti zakon. V primeru interventnega sprejemanja je čas ključnega pomena. Prav zato je predsednik Državnega sveta RS Alojz Kovšca na pobudo vlade pozval državne svetnice in svetnike, da se opredelijo do te možnosti. Za to odložitev pa se mora strinjati najmanj 33 državnih svetnic in svetnikov.
Državni svetniki so preverjali, ali imajo zadostno podporo za to, da Državni svet z namenom čimprejšnje uveljavitve zakona ne bo zahteval, da Državni zbor ponovno odloča tako o Zakonu o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, kot o Zakonu o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov, Zakonu o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), Zakonu o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju in Zakonu o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev. Glasovanja se je udeležilo 35 državnih svetnic in svetnikov, ki so se soglasno vnaprej odpovedali možnosti odložilnega veta za Zakon o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov, Zakon o interventnih ukrepih na trgu kmetijskih pridelkov, živil, živali in gozdno lesnih sortimentov, Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19), Zakon o interventnem ukrepu odloga plačila obveznosti kreditojemalcev, za Zakon o interventnih ukrepih na javnofinančnem področju pa je možnost odložilnega veta sprejelo 34 od 35 državnih svetnikov. S tem so Sloveniji omogočili hitrejši sprejem nujne zakonodaje za premagovanje izrednih razmer, povezanih z epidemijo novega koronavirusa COVID 19. Ob odpovedi vetu pa so svetniki izrazili resne pomisleke glede pomanjkljivosti sprejete urgentne zakonodaje. Tako najavljajo, da bodo Vladi predlagali svoje pripombe in dopolnila, v primeru neodzivnosti pa najavljajo pripravo zakonodajnih predlogov, ki jih bodo nato sami vložili v zakonodajno proceduro. Največ pomislekov je bilo v zvezi z Zakonom o interventnih ukrepih na področju plač in prispevkov.
