Delegati DeSUS so v Ljubljani začeli kongres, na katerem so vse oči uprte v boj med dolgoletnim predsednikom Karlom Erjavcem in ministrico Aleksandro Pivec za vodenje stranke. Oba pričakujeta zmago, nekateri vidnejši obrazi DeSUS pa so danes že ocenili, da gre za enega najbolj odmevnih kongresov in da stranka še nikoli ni bila tako razdeljena.
Kmetijska ministrica Pivčeva si na današnjih volitvah obeta zmago. “Naredili smo vse, kar je bilo v naši moči, seveda v pozitivnem duhu,” je dejala ob prihodu na kongres in dodala, da je prepričana v pravilnost svoje odločitve glede kandidature. Pričakuje, da se bodo kandidati dostojno predstavili, na delegatih pa je, da se odločijo po svoji vesti. “Neke moje osebne kalkulacije kažejo, da bi se lahko izšlo v moj prid,” je dejala.
Erjavec pred začetkom kongresa ni želel dajati izjav, a si tudi on obeta zmago. V pozdravnem nagovoru pa je ocenil, da je bil kongres sklican v pravem trenutku, ko se v slovenskem političnem prostoru dogajajo prelomni dogodki.
Za predsednika kandidira tudi pravnik Borut Stražišar, a se v kampanji ni veliko pojavljal. Erjavca je podprla večina poslanske skupine, medtem ko so med podporniki Pivčeve nekateri nekdanji strankarski veljaki, med drugim nekdanji minister Tomaž Gantar.
“Upam, da bodo delegati danes razumeli, da ne gre toliko za enega ali za drugega kandidata, ampak da DeSUS enostavno potrebuje neko spremembo in osvežitev. Brez nje bo težko napredoval,” je v izjavi za medije pred začetkom kongresa poudaril Gantar. Napetosti pred kongresom so bile po njegovi oceni škodljive za stranko.
Vodja poslanske skupine DeSUS Franc Jurša pa je pred kongresom ponovno ocenil, da bo Erjavec zmagovalec. “Pomp, ki se ustvarja okoli kongresa, ni bil viden in ne slišan v nobeni stranki že od osamosvojitve,” je ugotavljal in dodal, da je bilo veliko nekorektne borbe tudi za druge pozicije v stranki.
Za tem, kot pravi, stojijo tisti v stranki, ki v preteklosti niso dosegli vidnejših rezultatov. To prinaša demokracijo, a tudi odnaša dobro medsebojno sodelovanje, je opozoril Jurša, čeprav zagotavlja, da bo poslanska skupina v vsakem primeru delala dalje. Ponovil pa je tudi prepričanje, da si tako leve kot desne stranke želijo destabilizirati DeSUS oz. ga odstraniti s političnega prizorišča, a zagotavlja, da se to ne bo zgodilo.
Poslanec DeSUS Branko Simonovič, ki svojega favorita ni želel razkriti, pa je tudi glede enotnosti poslanske skupine po kongresu bolj negotov. “Težko karkoli rečem, saj so se tudi tukaj pojavili različni namigi,” je dejal.
Po njegovih ocenah je kongres mejnik tudi za odnose v koaliciji. Kot je dejal, je od leta 1994 član stranke DeSUS in nikoli doslej ni čutil toliko razdvojenosti in nezaupanja, kar da velja tudi za poslansko skupino. Pričakuje pa, da se bodo danes na demokratičen način z izmenjavo mnenj in spoštovanjem poenotili tako, da bodo stranko popeljali na naslednje volitve do boljšega rezultata.
Dolgoletnemu predsedniku sta naklonjena tudi nekdanja ministrica za kulturo Julijana Bizjak Mlakar in poslanec Ivan Hršak, ki verjameta, da bo Erjavec po današnjem kongresu še naprej vodil stranko.
“Če ne bi bil Karl Erjavec tako prodoren in uspešen politik, potem danes ne bi cela Slovenija na nek način sodelovala na tem kongresu in ne bi bilo toliko drugih politikov, ki se ga trudijo odstraniti,” je v izjavi pred kongresom ocenila Bizjak Mlakarjeva.
Po besedah Hršaka je Erjavec s svojimi rezultati dokazal, da je najboljši predsednik v zgodovini stranke. Prepričan je tudi, da bo po današnji zmagi priljubljenost stranke vrnil na tisti nivo, ki si ga DeSUS zasluži.
Kritičen pa je do predkongresnega dogajanja. Ne glede na to, da je premier Marjan Šarec zavrnil očitke, da se vmešava oziroma favorizira Pivčevo, njegova ravnanja po besedah Hršaka namreč kažejo prav na to.
Zahteve po notarju, ki bi spremljal volitve, je označil za nekorektne. Kot je zatrdil, so bile volitve do zdaj vedno poštene in notarja ne potrebujejo.
Delegati so sicer zavrnili predlog pokrajinskega odbora Ptuj Ormož, da bi bil ob volitvah navzoč tudi notar. Proti je glasovalo 118 delegatov, za pa 97. Kot je pojasnila tudi podpredsednica stranke Jelka Kolmanič, gre za nepotrebne stroške, obžalovala pa je tudi nezaupanje v stranki. Delegati so bili po tem sklepu tudi neenotni pri glasovanju o dnevnem redu.
Delegati so se sicer pri sprejemanju dnevnega reda in poslovnika kongresa s precej zmede zatikali več kot uro in pol. Erjavec se je zavzel za to, da imajo kandidati za funkcije pravico do opazovanja dela volilne komisije in štetja glasov. Stražišar in Pivčeva pa sta bila za to, da vsak od njiju pooblasti enega od delegatov za opazovalca pri štetju glasov.
Kongres je nazadnje izglasoval predlog, s katerim so razširili volilno komisijo s petih na 10 članov, tako da bodo zastopani vsi pokrajinski odbori.
Izglasovali so tudi predlog, da je predsednik stranke izvoljen, če zanj glasuje več kot 50 odstotkov prisotnih delegatov. V primeru, da nihče v prvem krogu ne dobi več kot 50 odstotkov podpore, se kandidata z največ glasovi pomerita v drugem krogu. Če imajo kandidati v prvem krogu enako število glasov, o uvrstitvi v drugi krog odloča žreb.
Delegati, ki jih je po za zdaj neuradnih informacijah 232, bodo izbrali tudi tri podpredsednike stranke ter spremenili statut.