Danes je začel veljati zakon o prekinitvi postopkov proti družbenikom izbrisanih družb, s katerim se prekinja vse pravdne, upravne in izvršilne postopke, začete na podlagi zakona o finančnem poslovanju podjetij in stečajnega zakona, po katerih lahko upniki izbrisane družbe uveljavljajo terjatve zoper družbenike oz. njihove pravne naslednike.
Zakon o finančnem poslovanju v postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju je imel sicer dober cilj, namreč iz sodnega registra odstraniti nedelujoče in nedokapitalizirane družbe, vendar pa so njegove določbe o prenosu obveznosti izbrisanih družb na družbenike botrovale nastanku zelo spornih in tragičnih situacij, je poslance marca v splošni obravnavi opozoril prvopodpisani pod predlog zakona, nepovezani poslanec Janko Veber.
Državljani, ki so denimo vložili svoje lastniške certifikate v delniške družbe, so po njihovem izbrisu postali neomejeno odgovorni za obveznosti teh družb. Enako se je zgodilo delavcem, ki so za nagrado ob upokojitvi prejeli delnice, po izbrisu pa so morali prevzeti breme izbrisane družbe. Nekaj ljudi je pod bremenom brezizhodnosti celo storilo samomor, je spomnil.
Sredi aprila v razpravi na plenarni seji DZ pa je dejal, da po dosegljivih podatkih tečejo postopki proti več tisoč prizadetim družbenikom, ki praviloma skozi postopek izvršbe plačujejo obveznosti, nastale že leta 1991. “Ko so svoje deleže vlagali v družbe, niso mogli pričakovati, da bodo moral tudi z osebnim premoženjem odgovarjali za njihove obveznosti,” je povedal in izrazil zadovoljstvo, da se bo z uveljavitvijo danes sprejetega zakona začasno prekinilo vse postopke.
V skladu z zakonom se bo izvajanje zlasti izvršilnih postopkov prekinilo do končne odločitve Evropskega sodišča za človekove pravice o tem vprašanju v primeru Lekić. V primeru, da sodišče ugotovi kršitev pravic družbenikov, bo zakon prispeval k zmanjšanju škode oškodovanim družbenikom. Če ugotovi, da kršitve ni bilo, pa bodo upniki nadaljevali z izvršbami zaradi poplačila svojih terjatev.
