Danes obeležujemo dan ustavnosti v spomin na 23. december 1991, ko je takratna slovenska skupščina sprejela in razglasila slovensko ustavo. Z njo se je Slovenija od Jugoslavije odcepila tudi v pravnem smislu.
Osnutek ustave je v podvinskem gradu avgusta 1990 pripravila skupina strokovnjakov, ki jo je vodil pravnik Peter Jambrek. Po prvotnem načrtu bi morala biti ustava sprejeta že ob razglasitvi slovenske samostojnosti 26. junija 1991, a ker se takratni politični akterji še niso uskladili o vseh vprašanjih, je bila z več popravki sprejeta nekaj mesecev pozneje, 23. decembra 1991.
Predsednik ustavnega sodišča Rajko Knez je pred dnevi na slovesnosti pred današnjim praznikom poudaril pomen neodvisnosti sodstva, ki “mora biti zaščiteno pred tistimi zunanjimi posegi ali pritiski, ki lahko ogrozijo neodvisnost presoje njegovih članov in vplivajo na njihove odločitve”.
Ustava je po njegovih besedah “pravni akt, v katerem je veliko prostora za interpretacijo, kar je naloga vseh oblastnih organov, še posebej pa ustavnega sodišča”.
Pritisk na ustavno sodišče in sodstvo ob razlaganju v sporih pa je po Knezovi oceni vedno večji in vedno bolj kompleksen. Odločbe, ki se tičejo človekovih pravic, pa morajo dopolnjevati tudi z mednarodnimi obveznostmi.
Po oceni ministrice za pravosodje Andreje Katič je slovenska ustava moderna ustava, vsi državljani pa bi se morali vprašati tudi, ali smo še vedno na pravi poti in se držimo vrednot, ki so bile zapisane v ustavo.
Od sprejetja do danes je ustava že doživela nekaj sprememb, nazadnje, ko so poslanci v njo vnesli pravico do pitne vode, še pred tem pa fiskalno pravilo in novo referendumsko ureditev.
