Danes zaznamujemo dan slovenske zastave. S tem se spominjamo, da je 7. aprila 1848 slovenski domoljubni študent Lovro Toman s somišljeniki prvič izobesil slovensko tribarvnico na stavbi gostilne Zlata riba na Wolfovi ulici 8 v Ljubljani. Tako je odgovoril na izobešanje nemške zastave na Ljubljanskega gradu.
Društvo Heraldica Slovenica sicer v aprilu pripravlja tradicionalno proslavo, ki pa je letos zaradi epidemije novega koronavirusa odpovedana.
Kot so spomnili na spletnem portalu Zgodovina.si, se je slovenska narodna zavest oblikovala vse od reform Marije Terezije do pomladi narodov leta 1848. Prav takrat se je uveljavila slovenska narodna zastava – bela, modra in rdeča tribarvnica.
Slovenci smo barve določili na podlagi barv iz grba dežele Kranjske in jih predlagali v potrditev tedanji avstrijski administraciji. Na Dunaju so barve potrdili. Prvi so slovensko narodno zastavo izobesili slovenski študentje na Dunaju marca 1848, v času revolucionarnega vrenja. V Ljubljani je prvič zavihrala 7. aprila.
Slovensko državno zastavo je 24. junija 1991 določila takratna slovenska skupščina. Tik pred slovensko osamosvojitvijo je nova slovenska državna zastava nadomestila staro republiško zastavo, so zapisali na spletnem portalu.
Toman je bil odvetnik v Radovljici, izvoljen je bil tudi v kranjski deželni zbor. Kot deželni predstavnik je postal poslanec na Dunaju. Bil je med pobudniki ustanovitve Slovenske matice in tako je leta 1865 postal njen prvi predsednik.
