Piše: Blagovest.si
V četrtek, 20. januarja 2022, mineva 70 let od zažiga tedanjega ljubljanskega škofa msgr. Antona Vovka v Novem mestu, ko so ga po naročilu komunistične partije in Uprave državne varnosti (UDV), polili z bencinom ter zažgali.
Ob tej priložnosti bo ljubljanski nadškof metropolit in predsednik SŠK msgr. Stanislav Zore ob 18.30 v ljubljanski stolnici daroval sveto mašo za preganjane kristjane.
Zažig nadškofa Antona Vovka: primer državne kristjanofobije
Anton Vovk se je rodil 19. maja 1900 v Vrbi na Gorenjskem v isti sobi kot njegov prastric France Prešeren. Ljudsko šolo je opravil na Breznici in v Kranju, kjer je obiskoval tudi prvih šest let gimnazije. Duhovniško posvečenje je prejel 29. junija 1923. Prva tri leta je služboval kot kaplan v Metliki. Od leta 1926 je bil najprej kaplan, nato pa od leta 1928 župnik v Tržiču.
Leto dni pred začetkom vojne, 15. aprila 1940, je bil imenovan, 2. septembra 1940 pa umeščen za stolnega kanonika v Ljubljani. Anton Vovk je 15. junija 1945 prevzel vodenje ljubljanske škofije, in tako je v tistih skrajno divjih časih za Cerkev postal generalni vikar in »generalni revež«, kot je sam zapisal.
V škofa je bil posvečen 1. decembra 1946 v Ljubljani. Za škofovsko geslo si je izbral besede In Domino confido. Poleg ljubljanske škofije sta mu bili zaradi nove meddržavne ozemeljske razdelitve zaupani še apostolska administratura slovenskega dela reške škofije (od leta 1951 do 1961) in apostolska administratura slovenskega dela tržaško-koprske škofije (od leta 1951 do 1955).
Več si lahko preberete TUKAJ.
