2.2 C
Ljubljana
sreda, 25 decembra, 2024

(GLOSA) Veliki gobar in rdeče-črni parkelj

Piše: Gašper Blažič

Naj mi bralke in bralci oprostijo, ker se kar ne morem posloviti od sv. Miklavža, ki mu sicer izvirno rečejo Nikolaj.

Gre namreč za škofa z območja sedanje Turčije, seveda še iz časov, preden so Turki poselili Malo Azijo. Ampak je postal nekakšna živa legenda, ki so jo precej neposrečeno kopirali: Američani so prek Coca-cole ustvarili debelega možiclja v rdečem, imenovanega Santa Claus ali krajše Santa, kar naj bi izvirno pomenilo, da gre za Miklavža. Medtem ko je Sovjetska zveza ustvarila dedka Mraza, ki ga je za slovenske razmere Maksim Gaspari nekoliko redizajniral, mu dal na glavo slavno polhovko, na kožuh pa slovenske ornamente. A Miklavž je pač samo eden, ker ima samo on parkeljne ob sebi, Božiček in dedek Mraz jih nimata. Morda ima Božiček samo jelenčka Rudolfa, a tistega sem že pred leti na Jelenovem grebenu, streljaj od doma nekdanjega ministra Zdravka Počivalška, pomalical. Ja, je bil kar okusen, tako kot parkeljni iz kruha.

Toda zdi se, da tudi po Miklavževem odhodu parkeljni še kar strašijo. Eden od njih, krškopoljski parkelj (pravzaprav parkljevka, da ne bom komu krivice delal) je namreč nedavno robantil v parlamentu, ko je po gestapovsko zasliševal najprej Jožeta Biščaka, nato pa še Borisa Tomašiča. In ob tem v enem dnevu po kameleonsko spremenil barvo – z rdeče na črno. In seveda branil NAŠ denar. Čakajte malo, čigav? Denar od Svobode? Ali pa morda od »nas, komunistov«, kot bi dejal »ata Stane«? Imam vtis, da naše gestapovske zasliševalke v črnem in rdečem z našim slavnim gobarjem Stanetom ne družijo samo dimenzije, ampak tudi način izražanja. Če ne bi bil to NAŠ denar, bi to pomenilo, da je od nekoga drugega – ampak temu za zdaj ni tako in tudi nikoli ne bo. Na veke vekov, amen!

Za zdaj pa nam s svojim »kolesom sreče« Svoboda vošči samo »mirne« praznike. Ampak boste videli, ko bo novoletno norenje mimo, bodo zelo navdušeno voščili božič. Svobodnjaški parkeljni torej še vedno uporabljajo julijanski koledar. In so vedno »malo zadaj«. Ampak to jim z veseljem odpustim. In vržem vse zamere čez ramo.

Naslednji dan je bil parkelj črne barve … )foto: Polona Avanzo)

PODPRITE DEMOKRACIJO!

Drage bralke, dragi bralci, donirajte Demokraciji in podprite pluralnost slovenskega medijskega prostora!

Sorodne vsebine