Vstopil je brez maske in zakrehal,
le na koga vendar me spominja,
ki brez maske se v gostišče vrinja,
pa saj ne, da bi kako bolehal?
Vstopil je brez maske, se razgledal,
ali kje bo našel gospodarja,
gost noben ga žal ne opozarja,
sam pa se prekrška ni zavedal?
Vstopil je in v levi kot pomigal,
najbrž gospodar sedi za mizo,
zdi se, kot da vidimo reprizo,
kot da zdaj, zdaj rep se mu bo dvigal.
Se sprehaja, senzorje je vklopil,
je zato brez maske, me prešine,
laže voha, vonjal bo skomine,
je zato v lokal razkrinkan vstopil.
Smuka se med mizami in išče,
kje njegov se gazda vendar skriva,
hoja videti ni nič igriva,
ni lokal domače mu igrišče.
“Zoki,” končno eden ga pokliče,
“k nogi”, mu nato ukaz veleva,
šele zdaj mi jasna je zadeva,
maska vendar le ljudi se tiče.
