Piše: Jordi Oriola Folch/ Barcelona
Katalonsko gibanje za neodvisnost je že tretjič zapored zmagalo z absolutno večino na volitvah v Kataloniji. Dobilo je odmevnih 74 sedežev, za večino jih je potrebovalo 68 (na prejšnjih volitvah je zmagalo s 70-imi sedeži). Tokrat je doseglo tudi z 51,22% glasov, torej večino med volivci. Volitve so bile predvidene prihodnje leto, vendar so bile prestavljene, saj so španska sodišča zrušila katalonskega predsednika Joaquima Torro, ker ni ubogal volilnega odbora, ki mu je odredil naj s fasade vladne palače odstrani transparent, ki je kritiziral zapor katalonskih politikov.
Predsednik je to zahtevo zavrnil, saj gre za svobodo izražanja, špansko pravosodje pa je menilo, da je nespoštovanje odredbe zadostno za odstavitev predsednika katalonskega Generalitata in tako je izzvalo predčasne volitve. Poleg tega se je začasni katalonski izvršni direktor, poslušajoč strokovnjake o pandemiji, odločil, da bo volitve preložil za pet mesecev, dokler se tretji val Covida ne umiri, vendar je pravica spet vdrla in prisilila, da je za datum volitev ohranila 14. februar. Ista pravica, ki zadržuje 9 katalonskih politikov in aktivistov v zaporu, je izdala naloge za preiskavo in aretacijo sedmih izgnanih katalonskih politikov, kar sta nemški in belgijski sodnik zavrnila, ker se jim obtožbe ne zdijo upravičene ali ker so razumeli, da nimajo jamstev poštenega sojenja v Španiji. Ista pravica, ki je poslala nalog za aretacijo glasbenika Valtonyca iz Mallorce, izgnanega v Belgiji, ker je pel proti španskemu kralju, in ki bo v zapor nemudoma spravila še enega katalonskega glasbenika Pabla Hasela, ker je prav tako pel proti kralju. V tem kontekstu in s celotnim državnim aparatom in španskim tiskom proti gibanju za neodvisnost, je neodvisnost spet zmagala z absolutno večino, ki je večja kot kdaj koli prej in z več kot 50% glasov. Nasproti gibanja za neodvisnost imamo nekdanjega socialističnega španskega ministra za zdravje med pandemijo, ki je ob vsej podpori države in tiska uspel biti zmagovalna stranka, vendar izenačena s prvo stranko gibanja za neodvisnost. Nasproti osamosvojitvenemu gibanju je tudi skrajno desna španska stranka Vox, ki je v katalonski parlament vdrla z 11-imi sedeži. S temi obeti španska država in Evropska unija ne moreta zanikati pravice do samoodločbe katalonske družbe, kar mora biti izražena na referendumu z demokratičnimi jamstvi, transparentnostjo in brez umazanih iger. Nazadnje demokracija pomeni, da se državljani odločajo z izražanjem svoje volje na voliščih, in ne kršenje te volje z zakoni, ki naj bi služili ravno za zagotavljanje okvira, ki spoštuje tisto, kar si družbe želijo.
