Še en nov obraz se je prikazal,
se predstavil, ga reporter nudi,
ko so časi težki in pa hudi,
ta naj bi najbolje se izkazal.
Smo vprašali se, od kod ta nov je,
saj neznansko znan se nam dozdeva,
že lahko, da nova je zadeva,
a presneto staro vse okovje.
Ta obraz da stranko ustanavlja,
pa nikjer drugje kot v tej deželi?
Le kako da tega so najeli,
s čim se ta pred publiko postavlja?
Komisarsko nam obraz deluje,
rabljeno precej že, brez svežine,
iz sovjetskih časov, te prešine,
dobro veš, domače ni, je tuje.
Je iz Srednje Azije gotovo,
eden, ki spozna se na obraze,
ugotovil je, le da so fraze
vse evropske, to samo je novo.
Mešanica in to stara skratka,
Kazahstan bo najbrž domovina,
dolga je obraza zgodovina,
koža nova ni in prav nič gladka.
To Bulajeva je, komisarka,
Boratova znana spremljevalka,
te ob njej zadrgne sredi stavka:
»Nov rdeč obraz, sicer pa starka …«.
