Dolgo ni bilo o njem nič čuti,
je poniknil, kakor kafra zginil,
a se, glej ga, zopet je prislinil,
grebe, grize Gane se naduti.
Gane, kdo je to? Zares ne veste?
Naj ne gane vas, če ni vam znano,
kodno je ime, zato zlagano,
tajno policijsko, takšno s ceste.
Grize spet navzgor se skratka Gane,
grize solde, tistemu svetuje,
ki svobodno kot golob dviguje
zadnje čase se vse do Ljubljane.
Gane se prigrizel je do njega,
tu je upanje zanj spet vzcvetelo,
se prislinil zraven je, na delo
vrgel se, prevzelo ga je vsega.
Pa naenkrat nekaj se izkaže,
Gane grizoljubi da dodatke
si izplačeval je, te podatke
spet vrtijo in izpis ne laže.
Se zato je vrgel Gane vneto
med svobodne ptiče, tam se giblje,
saj se žal mu ravnotežje ziblje,
bi potreboval imuniteto.
Jasno je, zakaj naš Gane grize,
grize solde, ptičem se dobrika
in zakaj po golobnjaku stika,
se otepa eksistenčne krize.
Letanje golobje mu svobodno
tisto nujno varnost bi nudilo,
če se enkrat bi mu zalomilo,
stanje zanj bilo bi neugodno.
