Lepo število ljudi je počastilo spomin na žrtve Bukovžlaško-Teharskega koncentracijskega mučilnega taborišča boljševikov, ki so si z zločinom zavarovali svojo nasilno povojno oblast.
28 let po osamosvojitvi in demokratizaciji države Slovenije je suvereni državnik dr. France Cukjati udeležence pozval, da ne prižigajo samo sveče, ampak se uprejo manipulacijam z lažmi, da se prikriva resnica in odklanja spravni proces, ki bo potrditev sprave in osvoboditev naroda od zla revolucije-boljševizma, ki še kar vztraja.
To prikrivanje resnice se še kar nadaljuje pa ne samo s strani boljševikov, ampak ljudi,ki imajo avtokratski nagon v odnosu do drugih, ki se zavzemajo tudi za resnico. Taki ne dopustijo, da se sprosti duša in na koncu lahko izrazijo soglasje z govorom državnika dr. Franceta Cukjatija. To spodbudo za spravo so hoteli na koncu izraziti z aplavzom, toda ni bilo zaželjeno !?.
Tudi zaključne zahvale so bile pristranske in trud Civilne pobude za ureditev spominskega parka v Muzej genocida in katarze ni bil deležen pozornosti. Osvetlitev spomenika in začetni koraki za ureditev spomenika z deležniki odgovornimi po odloku , da je spominski park državnega pomena, niso bili imenovani, čeprav so odgovorni in tudi dejavni.
Zavod za varstvo kulturne dediščine, arhitekturni muzej akad. Marka Mušiča in oddelek MOC za okolje in prostor zadnji dve leti poskušajo na pobudo Civilne iniciative pridobiti soglasje z ministrstva za delo in družino, da se videz spominskega parka uredi v dostojni muzej državnega pomena in potrditev sprave, ki so jo mučenci in svojci že storili.
To nočejo tisti, ki so za nadaljevanje sovraštva, ki jim omogoča ohranjanje privilegijev in nadoblasti. Komisija za urejanje morišč in grobišč nima empatičnega odnosa do Bukovžlaka, ki je najpomembnejše mesto za uvid v boljševiški teror na področju države Slovenije.
Komisija z dr. Dežmanom na čelu bi morala imeti željo, da ljudem pove kaj dela in kakšen je njen cilj. Pri tem delu je pomembna zavest, da se dela prizadevno in smiselno za uvid v nikoli več kaj takega. Po Deklaraciji o suverenosti so vsi, ki pri tem delujejo dolžni sodelovati, da se doseže smisel, ki bo kot muzej ohranjal dejstva o zločinu in opozarjal na potrebo po miru in spoštovanju- ne sovraštvu. Quidquid agis, prudenter aga set respice finem !!!
Tudi cerkev bi morala znati pohvaliti ljudi, ki se zavzemajo za urejanje tega spomenika z konkretnimi akcijami, da stvar ne bo nedokončana v neskončnost. Blagoslov križevega pota je premalo, kajti sv. Benedikt zavetnik Evrope je zapisal: »moli in delaj !«, da bo uspeh in smoter dosežen. Torej končati je treba začeto delo, da ne bo prej razpadlo in bo uresničen apel v pesmi g. Cirila Turka » Teharska legija«, ki bi morala biti stalnica zaključka tega srečanja:
» V globini legija leži in čaka na vstajenja dni. Zdaj kliče narod naš:
Postoj, ozri se name pod seboj!
Tedaj se legija zbudi, vstajenja dan ji zažari in mir se vrne na zemljo, ker vsi podamo si roko !!
Franc Zabukošek, Celje
