Pri konjičkovih se vse seseda,
vse je prestopilo zdravo mero,
izgubilo v konjevodca vero,
razdivjana bega sama čreda.
Pri konjičkovih razsulo črede,
se drži samo še konj z ročaji,
vsi drvijo ven proti ograji,
pa prišli smo komajda do srede.
Koliko konjičkov še pobegne
v dneh naslednjih, zdi se nekam znano,
koliko drugam jih bo oddano,
vsak uide, če samo utegne.
Danes srečali smo staro znanko,
ta domov se v Lipico odpravlja,
od konjičkov črede se poslavlja,
jo poznamo, gre za lipicanko.
Kost menda ji zadnji čas nagaja,
se zato iz čredice umika,
vedno bolj k izhodu se pomika,
konj z ročaji samcat sam ostaja.
