Prvo, kar je demokratski predsedniški kandidat izrekel, ko je bil že prepričan, da bo izvoljen, je bila grožnja, na las podobna komunističnim totalitarnim. Vsem, ki bodo kakorkoli kazali svoje nezadovoljstvo z volilnim izidom, je skorajšnji novi predsednik ZDA zagrozil s političnimi obtožbami in kaznimi. Država namreč potrebuje mir. Verjetno pa je imel v mislih tudi zadovoljstvo, vsaj z njim in njegovo vlado.
Nič novega pod soncem. V ZDA bo poslej še slabše kot je v Rusiji, saj novi predsednik ne bo dovolil nikakršnega razgrajanja in ogrožanja demokracije ali celo države same, temveč bo s Trumpom ravnal veliko bolj kruto, kot ravna Putin z Andrejem Navalnim.
Bodoči, kot vse kaže, predsednik ni tiste vrste človek, kot je Trump, ki niti ne opazi, ko kdo stopi v njegovo pisarno, prav vseeno mu je, če je črn, komunist, homoseksualec, judovske vere, priseljenec itd., zanj so pomembni poslovni pogovori. Zato je vsakršno obtoževanje Trumpa, da je rasist, neinteligentno. Morda res zanemarja pozitivno razlikovanje, a nikoli ne bi mogel govoriti, tako kot govorijo komunisti, ki vedno dodajajo, ko srečajo temnopoltega človeka, da ga kot komunisti spoštujejo, čeprav ni belec. Ja, zakaj pa je to potrebno poudarjati prav pri vsakem srečanju s temnopoltim? Za Trumpa je vsakdo samo človek, s katerim se očem dogovarja, ker o rasizmu niti ne razmišlja, še manj pa o tem, da bi z neprestanim omenjanjem drugačnosti, takšne ali drugačne, želel doseči kake politične koristi. Rasisti so v resnici ljudje, ki neprestano govorijo vsem različnim drugačnim, da jih spoštujejo, čeprav niso takšni, kakršni so sami. Sami pa so, jasno, kot rojeni za oblast. Kdo drugi pa je, če ne oni, komunisti, takšni in drugačni. Tako je danes v zvezi z rasizmom pomembna predvsem politična črta – med več vrednimi komunisti in manj vrednimi nekomunisti. Komunisti juh imenujejo, vse po vrsti, kar rasisti in fašisti.
Zaradi takšnega duhovnega stanja v svetu menim, da bo v ZDA kmalu vse zrelo za državljansko vojno.
Franca Buttolo, Ljubljana
