Brez obljub, povem ti pred poroko,
če si si me končno spet izvolil,
roko mi, kot prejšnjikrat, pomolil,
in objel če me boš na široko.
Brez obljub, ničesar ne obljubim,
videl boš potem šele, ko skočiš
v jarem z mano, hrbet si usločiš,
jaz pa brez obljube te oskubim.
Brez obljub, na bianco zgolj menico,
z mano boš brez vsake garancije,
ne obljubljam nič, saj polomije
ni zakriti moč nama z resnico.
Brez obljub, za zakon štiriletni
si pripravljen in za ponovitev,
brez obljube, da dobiš ločitev,
takšni najbolj ste za to dovzetni.
Brez obljub, ti knjižico ponujam,
v njej so prazni, goli, beli listi,
saj veš, da si v španoviji tisti,
kjer spomine kvečjemu obujam.
Brez obljub in mislim to iskreno,
kot doslej z nikomer še nikoli,
ti nasedi moji le paroli,
brez obljub ponujam se ceneno.
Brez obljub, kot veš, je moje geslo,
vedi, nič ti nisem obljubila,
a bom vseeno te zavozila
v brezno, če zares si takšno teslo.
