Sta sinoči spet se bojevala
Don Zorot iz centra Manče znani
in ob njem mu sluga Jančo vdani,
bi junaka dneva naj postala.
To so vsaj razglašali glasniki
po deželi vsej pred bitko samo,
napovedali strašansko dramo,
vstajo Don Zorota proti kliki.
Don Zorot nikoli ne počiva,
on ni počivalček, redno miga,
mu razsajanje je glavna briga,
upa, da ima še kje kaj vpliva.
Sluga Jančo mu stoji ob strani,
tudi on počivanje zavrača,
na osličku sluga se prevrača,
boj do zmage, to so njuni plani.
Sta moderna, ta ju misel vodi,
v centru sta pozornosti junaka,
javnost, ki izid spopada čaka,
se sprašuje, Don Zorot kje hodi.
Mu z razkolom tokrat je uspelo,
je premagal počivalčkov kliko?
Čakajo na zmagovalca sliko,
gledajo na koncu prav debelo.
Se junak po bitki ne prikaže,
tudi Jančo sluga je poniknil,
kup poročevalcev pa zavzdihnil:
»Ah, resničnost, ta nam vedno laže!«
