Dobro veste vsi, da sem šahist,
me poznate, sem samozavesten,
v vseh potezah skrajno tankovesten,
in na plošči šaha optimist.
Odigral vodilno sem partijo,
pravijo, da sam sem se matiral,
motijo se, saj sem le šahiral
in igral na plošči mimikrijo.
Zdaj sem optimist brez primerjave,
dve izgubil hkrati sem trdnjavi,
pa še lipicanec, konj se pravi,
me zapustil sredi je planjave.
Koliko figur sem že izgubil,
a me ne zapušča optimizem,
uporabljam raje evfemizem,
lastne da figure sem zarubil.
V novo se partijo zdaj podajam,
brez kraljice, brez trdnjav, tekačev,
le še eden je ostal skakačev,
a za prvimi ne zaostajam.
Bom igral naprej in brez postanka,
dokler me od zadaj bo pomikal
eden, da lahko se bom premikal,
z mano se igra pač simultanka.
Optimist sem in šahist sem leta,
to mi namreč igra narekuje,
v njej doživljam se nekako tuje,
kot da bil bi le figura kmeta.
