Za svobodo gibamo se smelo,
kakor ruševec nam je zagrulil,
bolj kot grulil pravzaprav je tulil,
kot da ga kam nekaj je prijelo.
Željni gibanja smo in svobode,
kot petelin je zakikirikal,
zdaj ne tulil bi, bi se dobrikal,
da priljubljenosti si dobode.
Na svobodi smo in mi frčimo
kakor pod svobodnim soncem ptiči,
mi počnemo tisto, kar nas piči,
kamor nese nas, tja odletimo.
Po programu? Dajte no, programa
ni nam treba, tu svoboda vlada,
gibanje je naša skupna nada,
točka pa programska ena sama.
V našem gnezdu da čim več pristane
puhloglavcev in pa čimveč perja,
gnezdo ko se z drugimi primerja,
prvo in vodilno da postane.
A da radi bi ga obiskali?
Ne, ne bo šlo, v njem samo izbrani
zaželeni so, na pravi strani
ki letijo, ne pa vi, ostali.
Neprimerna bi bila vprašanja
če bi v svoje gnezdo vas spustili,
vašo prošnjo bomo zavrnili,
da ne vidite celote stanja.
Če pogledate vanj, samo dračje
boste v našem gnezdu opazili,
nemogoče je, da bi prikrili,
gnezdo da golobje je pač sračje.
