Sem poštena, tarčo ko nastavim,
zame vsi junaki so enaki,
streljajo lahko pa vanjo taki,
ki posebej jih na to pripravim.
Moja tarča moje je orodje,
tja pripuščam le do neke mere,
če gojim do kakšnega zamere,
ne zadene njega blagorodje.
Ko igra se s tarčo kdo pri meni,
ve se, koga dlje in kam povabim,
na dodatke kajpak ne pozabim,
s polno paro sem takrat na sceni.
Ve se tudi, koga brž prekinem,
ko postane stvar preveč žgečkljiva,
nisem muhasta in zamerljiva,
le iz tarče ga takoj izrinem.
Sem poštena in do vseh enaka,
saj tarifa vendar je enotna,
slabih trinajst evrov, prav pohotna
sem, ko pravega dobim junaka.
Sem poštena, ne za slepe miši,
vsem sem na očeh, vsem brez razlike,
javno svoje vse izvajam trike,
se ne skrivam torej v javni hiši.
