Piše: Frančiška Buttolo
Pretirano čista slovenščina iz ust dokaj zanemarjenega človeka pa me je spomnila na materine besede, ko mi je pripovedovala, v kako lepi slovenščini ji je neki esesovec, menda s Koroške, hotel preprečiti, da bi me – dojenčico – rešila iz goreče hiše, ker je bil njen oče oziroma moj dedek partizanski kurir. Vprašal jo je, če ima v hiši zajca, ker sem jokala. ČASI SE PONAVLJAJO, LE MALO DRUGAČE, KAJTI ZDAJ NAM NA ULICAH GROZIJO LEVI FAŠISTI. Zdaj bodo tisti, v to sem prepričana, če bo ta moj članek objavljen, rekli, da je škoda, ker me je mama rešila, še bolj pa zato, ker me levi fašist ni mogel sprovocirati, da bi mu primazala klofuto, zaradi česar bi me lahko strpal v rešilni avto. Opozarjam slovenske vidnejše demokrate, pazite, ne pustite se sprovocirati levim fašistom. LE KDO BI SI MISLIL, DA JE TAKŠNA NAŠA DEMOKRATIČNA POLITIKA? POŠTEN ČLOVEK NIKOLI. AMPAK IGRA ALI MENJAVA POLITIČNIH PRESTOLOV IN PRESSTOLOV NA NOVA24TV, ME JE PREPRIČALA, DA JE TAKO. DA JE TAKO! ŽAL PA PREPOZNO, DRAGA NOVA24TV. VAŠA VEČERNA ODDAJA DNE 6- OKTOBRA 2021 JE BILA ZELO POUČNA.
Slovenija ni niti slepa niti gluha. Pa tudi ponosna je. O sinočnjih novih gostih v vaši novi oddaji, v lepem novem studiu – kjer je manjkal samo še znani transparent z napisom “Smrt janšizmu!”, da bi bilo vse tako lepo, kot v dobrih starih jugonostalgičnih časih na javni TV – pod vodstvom direktorice, gostje vaše sinočnje «nove« oddaje.
Seveda, leva publika, ki gleda vašo televizijo izključno po službeni dolžnosti, je pa je bila – končno –vendarle zadovoljna. In to je vsa morala vaše sinočnje nove oddaje, polne starega, jugonostalgičnega duha. Nekaj pa je vendarle manjkalo, da bi bilo tudi v tej vaši oddaji tako lepo, kot v starih časih na javni TV – ko je bila direktorica naše javne televizije vaša sinočnja častna gostja, iz samega osrčja Kučanovega klana (kot je zapisano v novejši slovenski zgodovini). V vsej svoji karieri se je ta gospa namreč močno proslavila s pogumno odločitvijo, da bo vodila v najbolj gledanem večernem času javno – na televiziji(!) – sejo sveta «svoje« Televizije Slovenije – kar pod velikanskim transparentom Kučanovih protestnikov z napisom “SMRT JANŠIZMU” nad svojo glavo. Nad takšno, pogumno in nadvse demokratično odločitvijo je bil okoli nje zbran svet javne TV, tudi z najuglednejšimi akademiki – hrepeneč po Kučanovem neizmerno «verziranim« in vsemogočnim načinom komunistične komunikacije na slovenski javni televiziji.
Navdušen je bil – svet slovenske nacionalne televizije – nad mojstrsko komunikacijo (V SLOVENSKEM JEZIKU UMETNOSTI ZAVAJA), ki ni omadeževana z odkritosrčnostjo Janševih odločnih besed o slovenskih samostojnosti in demokraciji, temveč jo krasi mila solza intimnega nezadovoljstva s takšnimi Janševimi rustikalnimi in kriminalnimi namerami. Pa še brez spoštovanja do spomenikov Titu, Kardelju in Kidriču ter podobnim narodnim herojem. Navdušen je bil svet nacionalne televizije pod trasparentom nad direktoričino glavo, tudi njegovi člani s številnimi častnimi nazivi, kot so npr. častni doktor, član SAZU, celo tistimi z odlikovanji samega Vatikana. Ta odlikovanja so prejeli verjetno za spokorne cerkvene pokope vsakega posameznega ČLOVEKA, ne pa frankenštajnovsko zloženih okostij žrtev – s svojo lastno lobanjo, z bog ve katerimi kostmi nog, rok in drugih delov trupla, vseh v eni sami krsti. To vatikansko priznanje pa so – morda – komunistični oblastniki prejeli za izdajo mrliških listov kar za dvesto tisoč LJUDI, po vojni pobitih na slovenskem ozemlju, pod vlado, ki jo je vodil Boris Kidrič, s spomenikom pred sedanjo predsedniško palačo. ŽIVEL TOVARIŠ PAHOR! Verjetno so člani sveta, zbrani okoli direktorice nacionalne televizije, prejeli vsa različna odlikovanja za zasluge pri izdaji mrliških listov nedolžnih oziroma nesojenih smrtnih žrtev komunikacijsko neoporečne komunistične revolucije pod vodstvom vrhunske Titove morilske komunikacije na s krvjo preplavljenih slovenskih tleh med in po koncu druge svetovne vojne (kot je zapisano v članku Ob 60-letnici povojnih pobojev v reviji NSZ, 2005). Tako močno je bil navdušen svet nacionalne televizije, da ni niti en sam njegov član vstal s svojega piškavega televizijskega stola (za neoporečno marksistično komunistično komuniciranje) in odstranil ta peklensko senevaren transparent. Stol je pač stol.
Zato, draga Nova24tv, te ne obsojam. Revica, saj niti ne veš, kaj počneš! Samo povem ti, da so takrat, tisti pod grozljivim transparentom in številni pred televizijskimi ekrani, da, prav vsi so verjeli, še najbolj pa direktorica TV «naša eterična Ljerka« – pozneje pa tudi celotno Kučanovo, torej Titovo sodstvo – vsi so verjeli, da je “janšizem” samo novi slovenski fašizem in da je grožnja na transparentu samo poziv k demokratičnemu boju proti pojavljanju določene vrste fašizma v Sloveniji, proti tisi vrsti fašizma, ki si prizadeva za samostojnost in demokracijo v naši (ali pa kar Kučanovi) državi.
Z zanimanjem pričakujem še katerega od znamenitih Kučanovih častnih gostov v vaših novih oddajah, draga Nova24tv, verjetno prav tako polni starega duha, kot je bila sinočnja. Da gre za spravo? Da, verjamem, s spravami se v Sloveniji največ zasluži. ČE NE VERJAMETE, VPRAŠAJTE NAJBOLJE PLAČANO AVTORICO RAZLIČNI SPRAV, PA NAŠE AKADEMIKE. Denar tako rekoč leži na tleh, pravzaprav na skoraj tisoč moriščih, samo pobrati ga je treba. Pravzaprav pa sem nad to vašo uredniško politiko že kar navdušena, predvsem zaradi tega, ker tako nevedno in neokusno pretiravate, v napačni veri, da ste tokrat «pa resnično zabili janševike«.
II
Komunistična golazen, naj bom do nje nespoštljiva, je čisto ponorela. Tudi na desnici kar mrgoli njenih nasilnih potuhnjencev. Kaj naj rečem? Po tisti grozi, ko me je pred našo cerkvijo skozi okno svojega pregrešno dragega avtomobila – črnega z močno zatemnjeni šipami – napadel neki policijski psiholog, menda častni profesor, ki mi je z vpitjem in stisnjeno pestjo grozil, da se igram s svojo usodo, česa podobnega nisem več doživela. Še naprej pa sem se takrat udeleževala protestov za izpustitev gospoda Janše iz zapora. Danes, po desetih letih od profesorjevega napada, malo pred drugo uro popoldne, ko sem šla v trgovino Mercator na Dunajski, je pri poslovni zgradbi tega podjetja stopil k meni mlajši moški in me v brezhibni slovenščini vprašal, če vidim rešilni avto, ki je stal v bližini. Rekel je še, naj stopim k njemu, ker imajo tam zame neko sporočilo. Nisem se zmenila za to provokacijo. Prestrašila sem se.
Pretirano čista slovenščina iz ust dokaj zanemarjenega človeka pa me je spomnila na materine besede, ko mi je pripovedovala, v kako lepi slovenščini ji je neki esesovec, menda s Koroške, hotel preprečiti, da bi me – dojenčico – rešila iz goreče hiše, ker je bil njen oče oziroma moj dedek partizanski kurir. Vprašal jo je, če ima v hiši zajca, ker sem jokala.
ČASI SE PONAVLJAJO, LE MALO DRUGAČE, KAJTI ZDAJ NAM NA ULICAH GROZIJO LEVI FAŠISTI. Zdaj bodo ti, v to sem prepričana, če bo ta moj članek objavljen, rekli, da je škoda, ker me je mama rešila, še bolj pa zato, ker me levi fašist ni mogel sprovocirati, da bi mu primazala klofuto, zaradi česar bi me lahko strpal v rešilni avto. Opozarjam slovenske vidnejše demokrate, pazite, ne pustite se sprovocirati levim fašistom.
III
Zdaj vem: potem, ko sem zjutraj (7. 10. 2021) oddala kritični članek o večerni oddaji (6. 10. 2021) na Nova24tv, ki sem mu dala naslov IGRA (PRE)STOLOV? PREPOZNO, DRAGA NOVA24TV!, se je zgodilo to, kar sem pričakovala. Poslala sem ga enajstim medijem, objavil pa ga ni nihče. Ko pa sem šla popoldne v trgovino, sem doživela grozljiv napad. Napad, ne nenevarno nadlegovanje. DOŽIVELA SEM PROVOKACIJO BREZ PRIMERE.
Zaradi tega dogodka je prišlo do REAKCIJE NA MOJ ČLANEK O SINOČNJI ODDAJI NA Nova24tv, kakršno bo morda kmalu doživel še kdo, ki se bo pregloboko spuščal v resnične, bolj ali manj med levico in desnico v samem političnem vrhu dogovorjene razmere. Zato sporočam, dokler še lahko, saj imam kar nekaj težav s političnimi virusi, zaradi česar so moji članki včasih polni povsem nelogičnih napak (na primer, namesto besede šipe, računalnik shrani besedo šola, kar pa se pokaže šele takrat, ko je tekst po elektronski pošti že oddan). Morda se mi to dogaja predvsem zato, ker mi naša – očitno – dogovorna in dogovorjena politika pač nekako pripravlja rešilni avto. Če bi mladeniču primazala zaušnico, ker se norčuje in žali iz skoraj osemdesetletne ženice, kar v resnici sem, bi me lepo “pobasali” v avto in me odpeljali zaradi izpada nad bog ve katerim gospodom, ki mi ni, tako bi odmevalo v medijih, prav nič hotel. Igra prestolv in presstolov med desnico in levico, se zdi, je vendarle vodena in dogovorjena, do potankosti. Vse skupaj je preračunano in zelo nevarno za naivne in poštene državljane. Vsekakor z veseljem sodim mednje, nikoli nisem zaupala eliti. Ko pa sem popoldne napisala še kratek članek, o tem, kaj se mi je zgodilo pri Mercatorju, mi tudi tega članka ni hotel nihče objaviti. Me imajo za noro? So mi zato objavljali članke, da bi me osmešili. Verjetno mislijo, da bi morala to svojo zgodbo povedati na policiji. Komu pa? Tistemu policijskemu častnemu profesorju, UDBOVCU PREZ PRIMERE? Pa še čestitala naj bi mu, mar ne? Za njegovo uspešno psihiatrično komedijo s staro ženico. Ga gleda, naj sam ve kdo! ZATO, SPOŠTOVANI DRŽAVLJANI, SMRT UDBOVSKI VLADAVINI PRAVA.
Frančiška Franca Buttolo, Ljubljana
